Seminar 'Migracije in integracija' bo potekal od 28. avgusta do 1. septembra na Interuniverzitetnem centru Dubrovnik (IUC). Na seminarju bodo zbrani strokovnjaki socialno-humanistične, ekonomske in medicinske stroke.

'Namen tega seminarja je osvetliti izzive in grožnje, katere migrantka kriza prinaša turizmu. S tem bomo preučili te grožnje in izzive ter poiskali konstruktivne rešitve za težave v povezavi z migracijami in turizmom.. Skozi pet predavanj, bodo udeleženci spoznali osnovne pojme o socialno-ekonomskem vplivu migracij na Balkanu, skozi zgodovino in vse do danes. Izhajali bomo iz praktičnih primerov in raziskali inovativne rešitve v turizmu, s pogledom na migracije kot del sodobne stvarnosti na Balkanu. Razprave in kreativne delavnice o tem, kako spodbujati pozitivne vidike migracij in jih vključiti v splošno promocijo turizma v regiji', je dejal organizator seminarja dr. Goran Gumze, iz visokošolske institucije Alma Mater Europaea v Mariboru (http://almamater.si).

Poleg gospodarskih vplivov migracij na turizem, bomo na seminarju podali posebno pozornost vplivu migracij na evropski trg dela. S  problemom vse večjega izseljevanja in upadanja števila prebivalcev in posledično, s pomanjkanjem delavne sile se nenehno srečujejo hrvaški delodajalci. Strokovnjaki bodo z novimi informacijami in trendi na temo migracij na seminarju v Dubrovniku (http://almamater.si/-s302) zagotovo odkrili možne rešitve tega zahtevnega socialno-ekonomskega problema.

Drugi organizator seminarja v Dubrovniku 'Migracije in integracije', profesor dr. Nandu Goswami iz avstrijske medicinske univerze (Medizinische Universität) v Grazu, bo govoril o medicinskih pogledih in dimenzijah migracij, o socialno-ekonomskih pogledih pa bo predaval strokovnjak iz Burch University v Sarajevu, dr. Nermin Oruc.

Z medicinskega stališča, ker zadeva migrante je bistveno da se jim zagotovi kakovostna zdravstvena oskrba, saj so med njimi tudi poškodovani, dehidrirani, bolni, nosečnice in bolniki s težavami s srcem, diabetiki… Poleg tega zaradi travme povezane s prisilno migracijo mnogi trpijo tudi zaradi čustvenih in duševnih moten, ki zahtevajo takojšno strokovno obravnavo. Poleg vsega, pa  mora zdravstveni sistem nujno upoštevati ukrepe za zaščito pred nalezljivimi boleznimi.

Ker je vpliv množičnih migracij na lokalne skupnosti, v kateri so se naselili predvsem negativne - saj so domačini videli priseljence kot grožnjo za njihov način življenja in kulturo, delovna mesta, nacionalno varnosti in stabilnosti - mora država ustvariti dobro migracijsko politiko. Strah lokalnega prebivalstva lahko pogosto postane gojišče za krepitev rasizma, diskriminacije, ksenofobije in nestrpnosti. Zato je pomembna dobra in kakovostna migracijska politika, ki v celoti nadzoruje in preprečuje morebitne konflikte in diskriminacijo proti priseljencem ter vzpostavi učinkovite mehanizme za integracijo tujcev v družbo. Običajno skozi izobraževalne delavnice, svetovanja, jezikovne tečaje, iskanja zaposlitve, spoznavanje lokalnega okolja in podobno, v katerih priznavajo specifične potrebe neprivilegiranih skupin.

Potrebno je opozoriti, da je pri integraciji ključnega pomena zagotavljanje pravice za sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in socialnem nivoju v skupnosti ter prilagoditi standardne in vrednote njihovi družbi. Toda hkrati je pomembno, da se pri tem migrantom ni potrebno odpovedati svoji kulturni identiteti.

Migracije niso novost, niso značilne samo za današnjo globalno družbo, saj obstajajo tako dolgo kot človeška družba. Veliko krat, skozi zgodovino, so se ljudje selili zaradi vojn, lakote, revščine, preganjanja in nasilja. Čeprav ima vsak begunec svojo osebno zgodbo in bolečino, je vsem skupen pogum', je dejal glavni tajnik ZN Antonio Guterres, 'ne samo preživeti – ampak vztrajati in obnoviti svoja uničena življenja'.