Projekti ARIS

Trajanje projekta: 1. 1. 2022 – 31. 12. 2027

Vodja projekta: izr. prof. dr. Matej Mertik

Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)  

Kratka vsebina projekta:

Alma Mater Europaea ima od leta 2022 odobren Infrastrukturni program “Znanost za mlade”, kot podpora raziskovalni dejavnosti na področju družboslovnih, zdravstvenih in informacijskih ved in skrb za popularizacijo znanosti med mladimi kot tudi širšo javnostjo.

Cilji in dejavnosti infrastrukturnega programa “Znanost za mlade” so usmerjeni v izdelavo inovativnih, tehnološko naprednih informacijsko komunikacijskih rešitev in sistemov za promocijo znanosti komplementarnih področij, ki jih v okviru delovanja in mreže partnerjev razvija Alma Mater Europaea v Mariboru (v nadaljevanju AMEU). Ti bodo omogočali ustvarjanje novega raziskovalnega potenciala komplementarnih študijskih področij, ki jih AMEU s svojimi izpostavami razvija tako v Sloveniji kot širše v regionalnem in mednarodnem prostoru.

Trajanje projekta: 1. 5. 2025 – 30. 4. 2028

Vodja projekta: prof. dr. David Bogataj

Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)

Kratka vsebina projekta:

Optimizacija socialnih oskrbovalnih omrežij ob ustrezni izgradnji socialne infrastrukture v dolgotrajni oskrbi (LTC) je pomembno področje socialne politike, načrtovanja in delovanja objektov in izvajalcev, predvsem zaradi staranja prebivalstva in vse večjega deleža starejših, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih dejavnostih vsakodnevnega življenja.

Da bi zagotovili kakovostne, cenovno dostopne storitve oskrbe po vsej Evropski uniji ter izboljšali položaj tako za oskrbovance kot za ljudi, ki zanje skrbijo, poklicno ali neformalno, Evropska komisija predstavlja Evropsko strategijo oskrbe v dokumentu (https :// ec.europa.eu/commission/pressco rner/detail/ en/ ip_2 2_5169). Sledeč tej strategiji bo projekt prispeval (a) k evropski politiki oskrbe, razvoju raziskav o teritorialnih neenakosti in logističnih potrebah v oskrbi, in (b) raziskavam o potrebnem razvoju socialnih infrastrukturnih omrežij integriranih rešitev oskrbe, vključno z razvojem človeških virov, in tudi (c) pomenu digitalnih orodij in oskrba na daljavo. Predvsem bo projek podrobno predstavil model in izvedbo projekcij potreb LTC in potrebne odgovore nanja: kakšne mreže graditi skozi naslednjih 40 let in kakšna naj bo struktura programov za izobraževanje izvajalcev. Projekt bo podpiral predvsem projekcijo potreb in optimizacijo storitev ponudnikov oskrbe na nacionalni in regionalni ravni Slovenije, kot sam model pa tudi držav članic pri izvedbi dokazov o potrebah zagotavljanja oskrbe v mestnih in podeželskih območjih prek planov, ki sledijo iz geo-gerontološkega observatorija, vzpostavljenega v okviru Akcijskega načrta za podeželje, ki ga moramo posodobiti in nadgraditi, s poudarkom na razvoj socialne infrastrukture in oskrbovalnih omrežij, ki znižujejo potrebe po dragih logističnih storitvah in večjemu obsegu potrebnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe (človeških virov) v LTC.

Trajanje projekta: 1. 1. 2025 – 31. 12. 2027

Vodja projekta: prof. dr. Matej Mertik

Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)

Kratka vsebina projekta:

Znanstvenik in izumitelj Nikola Tesla (1856–1943) ni bil le ustvarjalni pionir na področju elektroinženirstva in strojništva, temveč tudi na področju trajnostne energetske učinkovitosti in energetske pravičnosti. Svoja razmišljanja o le-teh je s pomočjo znanstveno podprtih, tehnično-futurističnih in okoljevarstvenih vidikov združil v enotno filozofsko vizijo, ki vključuje etiko, politično filozofijo, filozofijo tehnologije, filozofijo religije, filozofijo narave in več. V svojih spisih, predvsem pa v Problemu povečevanja človeške energije (1900), je na izzive energetske učinkovitosti, proizvodnje, prenosa, trajnosti in shranjevanja energije ter energetske pravičnosti ponudil celostne rešitve, danes pa prav o teh vprašanjih potekajo burne razprave, tesno povezane z zelenim prehodom.

Sodobna pop-kultura je Teslo ponovno povzdignila v znanstvenega Prometeja, kar se s pomočjo svetovnega spleta razrašča v nič manj kot globalen ‘kult’, ki podžiga številne teorije zarot in zgodovinske potvorbe. Čeprav so Teslove dejanske ideje in filozofski sistem le delno pojasnjeni in razumljeni, deloma tudi zato, ker so njegovi številni spisi razdrobljeni po različnih virih, precejšen del le-teh še ni bil deležen kritičnih objav ali sistematičnih interdisciplinarnih raziskav.

Trajanje projekta: 1. 3. 2026 - 28. 2. 2029

Vodja projekta: prof. dr. David Bogataj

Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)

Kratka vsebina projekta:

Ta raziskovalni projekt predlaga regionalni model za povezovanje zdravstvene in skrbstvene infrastrukture, ki je usklajen z novo sprejeto zakonodajo o dolgotrajni oskrbi in drugimi pravnimi okviri, ki urejajo zdravstvene in socialne storitve. Ta model obravnava medsebojni vpliv razvijajočih se pravnih sistemov, razvoja in financiranja zdravstvene in oskrbovalne infrastrukture ter standardov izvajanja storitev, pri čemer se zaveda, da mora biti učinkovita skupnostna oskrba vključena v podporno zakonodajno okolje. Z vključevanjem gerontoloških spoznanj in družbene geografije projekt poudarja soustvarjanje in participativno sodelovanje s starejšimi odraslimi, oblikovalci politik in izvajalci oskrbe, da bi zagotovili, da se inovacije v politiki in praksi odzivajo na lokalno raven in so hkrati skladne z zakonodajo.

Z uporabo pristopa mešanih metod bomo popisali in analizirali obstoječo infrastrukturo in pravne določbe - kot so zahteve za izdajo dovoljenj, mehanizmi financiranja in zakoni o varstvu podatkov - ter tako opredelili vrzeli v storitvah in priložnosti za sodelovanje. Spoznanja iz te ocene bodo usmerjala sooblikovanje in pilotno testiranje celostnega modela oskrbe, ki zagotavlja kontinuiteto med zdravstvenimi, socialnimi in podpornimi storitvami. Rezultati - vključno z manjšim številom ponovnih sprejemov v bolnišnico, večjo stroškovno učinkovitostjo in večjim zadovoljstvom uporabnikov - se bodo merili skupaj s kvalitativnimi ocenami izkušenj starejših odraslih v teh integriranih sistemih. Končni cilj tega projekta je pridobiti trdne, za politiko pomembne dokaze, ki lahko služijo kot podlaga za širjenje integriranih rešitev oskrbe v skupnosti, kar bo okrepilo poudarek nove zakonodaje o dolgotrajni oskrbi, osredotočene na osebo, in hkrati zagotovilo spoštovanje širšega pravnega in regulativnega okvira.

Trajanje projekta: 1. 3. 2026 - 28. 2. 2029

Vodja projekta: prof. dr. David Bogataj

Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)

Kratka vsebina projekta:

Staranje prebivalstva dramatično spreminja socialne in zdravstvene sisteme po vsem svetu ter poudarja potrebo po inovativnih strategijah za podporo starejšim odraslim v njihovih skupnostih. Ta projekt z naslovom ,,Socialne inovacije za integrirano oskrbo starejših odraslih, ki živijo v skupnosti" raziskuje nove pristope, ki usklajujejo zdravstvene storitve, socialno podporo in vire v skupnosti za spodbujanje dobrega počutja, samostojnosti in vključenosti starejših prebivalcev. Nasa multidisciplinarna ekipa bo na podlagi okvirov aktivnega staranja, socialnega kapitala in medsektorskega sodelovanja uporabila mešano metodo, ki bo vključevala sistematične preglede literature, sodelovanje zainteresiranih strani in primerjalne študije primerov. Zbirali bomo kvantitativne in kvalitativne podatke, vključno z anketami, intervjuji in opazovanjem na terenu, da bi raziskali, kako različni programi in politike spodbujajo ali ovirajo zagotavljanje integrirane oskrbe.

Osrednji element našega pristopa je sodelovanje s starejšimi odraslimi, skupaj z negovalci, ponudniki storitev in oblikovalci politik, kar zagotavlja, da ugotovitve študije odražajo dejanske potrebe in prednostne naloge. Z ugotavljanjem in ocenjevanjem učinkovitosti družbenih inovacij - kot so medgeneracijske mreže, skupnostne zadruge in tehnološko podprti modeli oskrbe - želimo izpostaviti trajnostne in razširljive prakse, ki jih je mogoče prilagoditi v različnih okoljih. Rezultati projekta bodo podlaga za z dokazi podprta priporočila za oblikovalce politik in strokovnjake, kar bo prispevalo k razvoju ekosistemov integrirane oskrbe, ki izboljšujejo kakovost življenja starejših odraslih. Končno bo ta raziskava razširila teoretično in praktično znanje ter ponudila poti za bolj kohezivne, v skupnosti ukoreninjene podporne sisteme, ki se lahko soočijo z izzivi in priložnostmi globalnih demografskih sprememb.

Trajanje programa: 1. 1. 2022 - 31. 12. 2027

Vodja programa: dr. Franc Adam

Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)

Kratka vsebina programa: 

Programska skupina se bo v nadaljevanju ukvarjala s sociokulturnimi in organizacijskimi vidiki generiranja, utilizacije in prenosa znanja v širšem družbenem kontekstu pandemije covida-19, ki ga zaznamujeta visoka stopnja nepredvidljivosti in tveganosti. To zahteva nove odgovore in strnitev različnih tipov znanstvene in strokovne, pa tudi politične in državljanske kompetence. V okviru programa tako podrobneje preučujemo odnose med vlado (tudi drugimi vladnimi institucijami in ministrstvi) ter strokovnimi/ekspertnimi telesi, ki so jih posamezne države v Evropi oblikovale za pomoč pri spopadanju z epidemijo covid-19. Zanima nas, kako potekajo procesi odločanja in pogajanja med akterji, ki pripadajo različnim (pod)sistemskim imperativom in razpolagajo z različnim tipom in nivojem znanja. Naša teza je, da od teh bilateralnih in multilateralnih pogajalskih pozicij zavisi, kako uspešne oz. neuspešne so posamezne države/regije v obvladovanju in upravljanju z epidemiološko in družbeno krizo. Največji poudarek bo na primeru Slovenije, vendar v mednarodno primerjalnem kontekstu. Tu nas zanima tudi odnos znotraj stroke in ekspertne skupine. Pri tem se osredotočimo tako na vidike formalne vloge in prenosa znanja v epidemiji na mednarodni ravni, pa tudi na neformalne načine v obliki različnih interdisciplinarnih, prostovoljnih skupin državljanske znanosti (Citizen Science), ki so v pandemiji igrale zelo pomembno vlogo.

Trajanje projekta: 1. 3. 2026 - 28. 2. 2029

Vodja projekta: dr. Maruša Gorišek

Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)

Kratka vsebina projekta:

Glavno raziskovalno vprašanje se glasi: Kako ljudje oblikujejo in utemeljujejo svoje poglede na znanost in kako to vpliva na njihovo odločanje o vprašanjih, povezanih z znanostjo?  Znanstvenizacija družbe (angl. scientisation) je proces, v katerem strokovno znanje in razumevanje informacij postajata vse pomembnejša za življenje posameznika in za njegovo orientacijo v družbi. Socializacija znanosti po eni strani spodbuja razvoj aplikativnega znanstvenega znanja in aktivno vlogo družbe, ki “odgovarja znanosti” (glej tudi Weingart, 2008). Vendar pa je mogoče opaziti da, se nekateri deli družbe upirajo znanosti in znanstvenim mnenjem ter se osredotočajo na iskanje podatkov in pojasnil, ki potrjujejo njihova že obstoječa mnenja. To smo lahko še posebej izrazito opazili med pandemijo COVID-19, ko so se teorije zarote hitro širile. To je sprožilo razprave o pomenu javnega zaupanja v znanost in spodbudilo merjenje odnosa javnosti do znanosti v javnomnenjskih anketah, na primer v Evrobarometru.

Vendar takšen način merjenja zaenkrat znanost in znanstvenike obravnava na preveč poenostavljen način. Vprašanja v javnomnenjskih anketah pogosto predpostavljajo, da znanost ustvarja informacije in znanje, ki imajo status dokončne resnice; da se znanost vedno kaže v rezultatih, ki so pozitivni oz. jih je treba sprejeti kot pozitivne; da znanost lahko nadomesti politično odločanje; ter da vsa znanstvena področja uporabljajo isto znanstveno metodo (Au idr. 2024; Pardo in Calvo 2002). Z raziskovalnim projektom želimo to perspektivo razširiti, nasloviti večplastnost odnosa javnosti do znanosti in njene vloge v sodobnih družbah ter osvetliti heterogenost znotraj znanstvene skupnosti.

Zastavili smo si naslednje cilje:

1. Poglobiti razumevanje odnosa javnosti do znanosti in načinov, kako se ta odnos oblikuje, ter ugotoviti, kateri akterji igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja o znanosti in njeni vlogi v sodobnih družbah.
2. Preveriti, kako nasprotujoča si mnenja znotraj znanstvene skupnosti vplivajo na odnos javnosti do znanosti, vedenje ljudi in odločanje o vprašanjih povezanih z znanostjo. Nadalje želimo to razumevanje poglobiti s proučevanjem tega, kako znanstveniki in raziskovalci dojemajo konflikte znotraj znanosti in možnosti za njihovo reševanje.
3. Ugotoviti, kako uspešni so lahko trenutno predlagani pristopi za naslavljanje odnosa javnosti do znanosti ter za reševanje konfliktov znotraj znanosti, in predlagati alternativne rešitve.
4. Ugotoviti, kako je mogoče odnos javnosti do znanosti in odnos znanstvenikov do znanstvene skupnosti opazovati v širšem družbenem kontekstu in v ta namen razviti nove načine merjenja javnega mnenja o znanosti in zaupanja v znanost.

Za doseganje ciljev projekt temelji na pristopu, ki v ospredje postavlja zbiranje kvalitativnih podatkov, saj ti omogočajo bolj poglobljeno razumevanje izbranih pojavov. S tem si prizadevamo razviti nove načine merjenja odnosa javnega mnenja do znanosti, ki nam bodo omogočili tudi oblikovanje priporočil za izboljšave trenutnih merskih instrumentov. Namesto ankete bomo tekom projekta izvedli več pogovornih skupin z raznolikimi skupinami udeležencev, pri preučevanju znanstvene skupnosti pa bomo izvedli pol-strukturirane intervjuje ter Delfi metodo za doseganje soglasja med eksperti (glej tudi Poplas Susič 2012) . Kombinacija različnih raziskovalnih metod, podatkov in pristopov poudarja potrebo po meddisciplinarnem sodelovanju in večji refleksivnosti.

Trajanje projekta: 1. 9. 2026 - 31. 8. 2027

Vodja projekta: dr. David Bogataj

Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)

Kratka vsebina projekta:

Projekt »Soustvarjanje socialne infrastrukture za integracijo zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe« je usmerjen v razvoj in pilotno implementacijo regionalnega modela, ki povezuje zdravstvene storitve, dolgotrajno oskrbo (DO) ter podporne storitve v skupnosti. Model bo usklajen z novo zakonodajo o DO in drugimi relevantnimi pravnimi ter sistemskimi okviri na področju zdravstva in socialnega varstva. Projekt odgovarja na demografsko staranje, naraščajoče potrebe po oskrbi ter pritiske na kadre in finance ter naslavlja potrebo po bolj usklajenih, dostopnih in stroškovno učinkovitih storitvah.

Osrednji cilj je oblikovati integriran model, ki zagotavlja kontinuiteto oskrbe med zdravstvenimi, socialnimi in podpornimi storitvami ter zmanjšuje razdrobljenost sistema in prekinitve na ključnih prehodih (npr. po odpustu iz bolnišnice, ob poslabšanju funkcionalnega stanja ali kognitivnih težavah). Projekt analizira medsebojni vpliv zakonodaje, financiranja, organizacijskih ureditev in izvajalskih standardov, saj učinkovita skupnostna oskrba zahteva podporno pravno in institucionalno okolje. Raziskovalni pristop temelji na mešanih metodah: kartiranje obstoječe infrastrukture in praks, pregled regulativnih zahtev (npr. licenciranje, varstvo podatkov), analiza financiranja in pogodbenih mehanizmov ter ocena organizacijskih potekov dela za prepoznavanje vrzeli in izvedljivih poti integracije. Na tej podlagi bo razvit, operacionaliziran in pilotno preizkušen celostni model integrirane oskrbe z opredeljenimi protokoli, vlogami in izvedbenim načrtom. Ključna dodana vrednost je participativni pristop (občanska znanost), ki združuje soustvarjanje in strukturirano usposabljanje za krepitev izvedbenih kapacitet. V proces bodo vključeni univerzitetni študenti, zdravstveni delavci, socialnovarstveni delavci, neformalni oskrbovalci, uporabniki DO v skupnosti ter uporabniki DO v domovih za starejše, preko usposabljanj, delavnic, fokusnih skupin in iterativnih evalvacijskih ciklov. S tem projekt zagotavlja večjo relevantnost, izvedljivost in sprejemanje rešitev v praksi. Pilotno okolje bo Center za demenco Bresternica (koordinacija Mestne občine Maribor), Univerza Alma Mater Europaea pa bo partnersko prispevala raziskovalno in izvedbeno podporo. Pričakovani rezultati vključujejo boljšo koordinacijo storitev, večjo kontinuiteto oskrbe, manj preprečljivih hospitalizacij, višje zadovoljstvo uporabnikov ter boljšo učinkovitost sistema. Projekt bo pripravil strokovna priporočila za odločevalce in prenosljiv model za širitev v druge regije ter s tem prispeval k trajnostni, zakonodajno skladni in na uporabnika osredotočeni dolgotrajni oskrbi ter ustvaril pogoje za nadaljnje inovacije na področju digitalnih rešitev in srebrne ekonomije.