Kako popularizirati arhivsko znanost in ohraniti ravnovesje med klasičnim in digitalnim arhiviranjem? To sta osrednji vprašanji letošnje 35. konference Mednarodni arhivski dnevi, ki trenutno poteka v Ljubljani.
Dogodek, ki ga organizirata Mednarodni inštitut arhivskih znanosti (IIAS) in Univerza Alma Mater Europaea združuje priznane strokovnjake iz več kot dvajsetih držav, ki razpravljajo o prihodnosti arhivistike v digitalni dobi; od umetne inteligence in varovanja podatkov do dostopnosti arhivskega gradiva.
Otvoritev konference je potekala v torek, 11. novembra, s pozdravnimi nagovori predstojnika študijskih programov arhivistike na Alma Mater in direktorja IIAS prof. dr. Petra Pavla Klasinca, rektorja Univerze Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvika Toplaka, direktorice arhivske šole IIAS dr. Grazie Tató, generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Špele Spanžel, predsednice Arhivskega društva Slovenija Mojce Horvat in direktorja Zgodovinskega arhiva Evropske unije Dieterja Schlenkerja,.
V slavnostnem govoru je dr. Klasinc spregovoril o šestdesetih letih osebnega in strokovnega delovanja na področju arhivistike ter izpostavil nekaj ključnih mejnikov – od leta 1965, ko se je prvič srečal z arhivskim gradivom rodbine Herberstein, do ustanovitve Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti leta 1985 in razvoja študija arhivistike na Alma Mater Europaea.
Izobraževanje arhivistov na vseh treh stopnjah je temelj za prihodnje delovanje arhivov. Potrebujemo večjo samostojnost arhivov, boljše prostorske in kadrovske pogoje ter močnejšo podporo države arhivski dejavnosti. Neutemeljene združitve arhivov z drugimi ustanovami lahko ogrozijo razvoj arhivske znanosti, zato si moramo prizadevati za večjo vlogo Mednarodnega arhivskega sveta pri podpori arhivov v državah, kjer razmere še ne dosegajo minimalnih standardov.
prof. dr. Peter Pavel Klasinc
V sklepu je dr. Klasinc poudaril, da mora arhivistika kot multidisciplinarna in interdisciplinarna znanost stopiti ob bok muzeologiji, bibliotekarstvu in informatiki ter se dejavno vključevati v razprave o digitalni preobrazbi in umetni inteligenci.
Konferenca bo potekala do 15. novembra, ko se bo zaključila s panelnimi razpravami o prihodnosti arhivske stroke v času umetne inteligence in digitalnih arhivov.
