Ko se družba stara, kdo bo skrbel za starejše?

Strokovno-akademski posvet s področja socialne gerontologije na Alma Mater je v ospredje postavil eno najpomembnejših družbenih vprašanj prihodnosti: Kako bomo kot družba skrbeli za vse številčnejšo starejšo populacijo in kdo bodo strokovnjaki, ki bodo to področje soustvarjali?

Staranje ni le zdravstveno vprašanje

Posvet je z uvodnim nagovorom odprl nekdanji minister za delo Janez Cigler Kralj, ki je opozoril, da socialna gerontologija predstavlja eno ključnih strok prihodnosti: »Slovenija zaradi demografskih sprememb nujno potrebuje dodatno strokovno usposobljen kader na področju dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva.Potrebno je ustvariti razmere, da se jih bo več pristopilo. Z ustavljanjem oziroma preprečevanjem pristopa pa tega ne bomo mogli doseči,« je poudaril ob problematiki dostopa diplomantov socialne gerontologije do strokovnega izpita na področju socialnega varstva.

Zasl. prof. dr. Jana Goriup je bila jasna, da socialna gerontologija danes predstavlja eno ključnih področij pri odzivanju na potrebe dolgožive družbe ter na demografske spremembe, ki že močno spreminjajo evropski prostor. Ob tem je opozorila na pomen povezovanja znanja, raziskovanja in prakse pri oblikovanju novih strokovnjakov za delo s starejšimi odraslimi.

»Starejši – to smo mi jutri«

Pomembno sporočilo posveta je izpostavil tudi Aleš Kenda z Ministrstva za solidarno prihodnost: »Starejši – to smo mi jutri.« Njegove besede so opozorile, da staranje ni vprašanje posamezne generacije, temveč družbe kot celote.

Namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Dijana Možina Zupanc je opozorila na številne sistemske težave pri oskrbi starejših – od kadrovske podhranjenosti do neenake dostopnosti storitev in socialne izključenosti starejših odraslih. »Človekove pravice se nikoli ne postarajo,« je poudarila ter opozorila, da brez ustreznega kadra sistem dolgotrajne oskrbe ne bo mogel zagotavljati kakovostne podpore starejšim.

Doc. dr. Mateja Berčan je v svojem prispevku opozorila tudi na pomen paliativne oskrbe v domačem okolju ter poudarila, da kakovostna podpora starejšim ni mogoča brez vključevanja družine, medsebojnega sodelovanja in ustrezne koordinacije med zdravstvenimi in socialnimi službami.

Besede ustvarjajo odnos do starosti

Posebno pozornost je pritegnila raziskava Jerneje Lipič o jeziku in družbenem odnosu do starejših odraslih. Raziskava je pokazala, da izrazi, ki jih uporabljamo za starejše, pomembno vplivajo na doživljanje starosti in odnos družbe do staranja.

»Vidimo, kako veliko moč ima sama beseda. Še danes v medijih uporabljamo izraze, ki vodijo v ageistični pogled na starost in gerontofobni strah pred staranjem,« je opozorila.

Prof. dr. Voyko Kavčič je v nadaljevanju predstavil pomen geropsihologije in kognitivne nevroznanosti pri razumevanju procesov staranja, viš. pred. dr. Suzana Oreški pa je spregovorila o avtonomiji in duševnem zdravju v starosti ter poudarila pomen ohranjanja dostojanstva starejših odraslih tudi v obdobjih večje ranljivosti.

Poklic prihodnosti, ki ga družba še vedno spregleda

Ena osrednjih tem posveta je bila tudi problematika položaja socialnih gerontologov v Sloveniji. Predstavniki stroke so opozorili, da država v času vse večjih potreb po dolgotrajni oskrbi še vedno omejuje vključevanje strokovnjakov, ki jih sistem nujno potrebuje.

»Na področju socialnega varstva nujno potrebujemo strokovni kader, kot ste vi,« je poudarila generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas.

Diplomantka Jana Sever pa je opozorila na stisko mladih strokovnjakov: »Socialni gerontologi ne želimo privilegijev, ampak želimo opravljati delo, za katerega smo se izobraževali.«

Viš. pred. dr. Nataša Štandeker je poudarila, da socialni gerontolog predstavlja pomemben most med posameznikom, družino in sistemom dolgotrajne oskrbe ter da gre za poklic prihodnosti, ki bo v dolgoživi družbi vse pomembnejši.

Družba prihodnosti bo pokazala, kako zna skrbeti za starejše

Posvet je ponudil tudi številne primere dobrih praks in inovativnih pristopov pri delu s starejšimi odraslimi. Mag. Barbara Žgajner je predstavila primer Centra za pomoč na domu Maribor in poudarila, da kakovost oskrbe temelji predvsem na odnosu: »Vse, kar delamo, stoji ali pade na odnosu.«

Poleg zgoraj navedenih so svoje prispevke predstavili tudi Jasmina Kristovič, mag., viš. pred. mag. Mirjana Ivanuša, izred. prof. dr. Jadranka Stričević, doc. dr. Barbara Grintal, Aleksander Onišak, doc. dr. Mihaela Kežman, Štefanija Zlobec, doc. dr. Marko Vidnjevič in doc. dr. Polonca Serrano, ki so osvetlili področja duševnega zdravja, demence, ergonomskega staranja, kreativnih pristopov pri delu s starejšimi ter pomen medgeneracijskega povezovanja in aktivnega staranja. Posebno pozornost so namenili tudi ozaveščanju javnosti o demenci, kakovosti življenja starejših odraslih ter vključevanju starejših v športne, socialne in ustvarjalne aktivnosti.

Dogodek je povezal strokovnjake, raziskovalce, predstavnike institucij, izvajalce storitev, študente in diplomante socialne gerontologije ter odprl ključna vprašanja dolgožive družbe, dolgotrajne oskrbe in odnosa do starejših odraslih. Razprave so pokazale, da staranje prebivalstva ni več vprašanje prihodnosti, temveč ena osrednjih družbenih realnosti sedanjega časa, ki bo pomembno zaznamovala kakovost življenja prihodnjih generacij.