»Danes ljudje živijo v pragozdu informacij, kjer je vse težje ločiti resnico od manipulacije, umetna inteligenca pa že spreminja način, kako ljudje razmišljajo, delajo in sprejemajo odločitve. Le države, ki se hitro prilagajajo in vlagajo v tehnologijo, bodo ostale konkurenčne,« je ob odprtju jubilejne 30. mednarodne znanstvene konference Družba in tehnologija 2026 poudaril predsednik Vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković.
Univerza Alma Mater Europaea je Zagreb za dva dni spremenila v eno ključnih evropskih središč razprav o umetni inteligenci, demokraciji, medijih in prihodnosti družbe. Mednarodna konferenca je združila ugledne profesorje, raziskovalce, tehnološke vizionarje, diplomate, gospodarstvenike in varnostne strokovnjake iz številnih evropskih držav.
Ali družba sploh še dohaja hitrost tehnološkega razvoja
V ospredju letošnje konference so bila vprašanja, ki postajajo osrednja tema sodobnega sveta: kdo nadzoruje umetno inteligenco, kako algoritmi vplivajo na javno mnenje, ali demokracija sploh še dohaja digitalni svet ter kako ohraniti človeka v času vse hitrejše avtomatizacije družbe.
Rektor Univerze Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak je poudaril, da konferenca že tri desetletja opozarja, da tehnološki razvoj ni zgolj vprašanje napredka, temveč predvsem vprašanje odgovornosti: »V času umetne inteligence in eksplozivnega razvoja medijev se družbene spremembe odvijajo hitreje kot kadarkoli prej. Brez usklajenega sodelovanja znanosti, tehnologije, gospodarstva in družbe lahko tehnološki razvoj poglobi globalne neenakosti, destabilizira demokracijo in povzroči nove družbene krize.
Demokracija ne dohaja več digitalnega sveta
Posebno pozornost je vzbudilo predavanje izr. prof. Mateja Mertika z Univerze Alma Mater Europaea, ki je opozoril, da umetna inteligenca ni več zgolj tehnološko orodje, temveč postaja nova infrastruktura sodobne družbe.
»Prešli smo iz obdobja, ko je umetna inteligenca analizirala podatke, v obdobje, ko ustvarja medijsko realnost, podobe, informacije in komunikacijo. Algoritmi danes ne vplivajo več samo na to, kaj ljudje gledajo, temveč tudi na to, kako razumejo resničnost, komu verjamejo in kako sprejemajo odločitve,« je poudaril Mertik.
Profesor Marjan Bojadjijev z Gospodarske zbornice Severne Makedonije je opozoril, da svet vstopa v obdobje »konca gotovosti«, v katerem digitalne platforme spreminjajo temelje demokracije, javne razprave in družbenih odnosov. Po njegovih besedah družbena omrežja ustvarjajo okolje čustvene polarizacije, manipulacije informacij in fragmentacije družbe.
Umetna inteligenca že odloča o varnosti, migracijah in zaupanju ljudi
Velik odziv je sprožilo tudi predavanje profesorice Danice Šantić z Univerze v Beogradu, ki je predstavila uporabo umetne inteligence pri upravljanju migracijskih tokov in varnostnih sistemov na Zahodnem Balkanu. Opozorila je, da napredni algoritmi že danes omogočajo napovedovanje migracijskih vzorcev in zaznavanje potencialnih varnostnih tveganj, hkrati pa odpirajo vprašanja človekovih pravic in digitalnega nadzora.
Varnostni strokovnjak Goran Košćak je poudaril, da varnost danes ni več zgolj vojaško vprašanje, temveč vprašanje energije, infrastrukture, informacij, gospodarstva in družbene stabilnosti. Po njegovih besedah postajajo države, ki so preveč odvisne od ene gospodarske panoge, posebej ranljive v času geopolitičnih kriz in globalnih pretresov.
Profesor Milan Jazbec z Nove univerze je poudaril, da bodo umetna inteligenca, digitalni mediji in družbena omrežja odločilno oblikovali diplomacijo prihodnosti ter mednarodne odnose.
Prihodnost Evrope bo odvisna od hitrosti tehnološkega razvoja
Poseben poudarek letošnje konference je bil namenjen tudi vprašanju evropske konkurenčnosti v času umetne inteligence. Profesor Stjepan Orešković iz Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu je opozoril, da Evropa pogosto ne zaostaja zaradi pomanjkanja inovacij, temveč zato, ker prihodnje tehnološke gigante prepozna prepozno.
Jubilejna konferenca Družba in tehnologija 2026 obeležuje 30 let ene najpomembnejših regionalnih platform za razpravo o odnosu med tehnologijo, družbo, mediji in znanostjo. Konferenco je leta 1994 ustanovil dr. Juraj Plenković, njeno mednarodno prepoznavnost pa je pomembno soustvarjal priznani profesor informacijskih znanosti prof. dr. Mario Plenković.
DIT 2026 je tudi letos potrdil, da gre za akademski dogodek, kjer se odpirajo vprašanja, ki bodo odločala o prihodnosti Evrope in sveta.
