Univerze bodo v prihodnjih desetletjih igrale ključno vlogo pri oblikovanju evropske družbe, gospodarstva in tehnološkega razvoja.
O izzivih umetne inteligence, pomenu akademske svobode, evropskega sodelovanja ter odgovornosti znanosti do družbe so v Mariboru razpravljali udeleženci mednarodnega dogodka The Future of Universities in Future Europe, ki sta ga organizirala Alma Mater Europaea in raziskovalno središče iASK.
Umetna inteligenca ne odpravlja potrebe po znanju
Čeprav lahko danes umetna inteligenca odgovori na skoraj vsako vprašanje, ostaja ključno vprašanje, kdo bo znal postavljati prava vprašanja. "Umetno inteligenco je treba vključiti na vse ravni izobraževanja, tako študente kot učitelje pa usposobiti za njeno uporabo," je poudaril prof. dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze Alma Mater Europaea
Podobno je opozoril tudi prof. dr. Aleksander Zidanšek, član Svetovne akademije umetnosti in znanosti (WAAS) ter raziskovalec Instituta Jožef Stefan, ki meni, da se hitrost tehnoloških sprememb še naprej pospešuje: "Jutri se bo današnji tempo sprememb zdel počasen." Po njegovem mnenju univerze ne smejo zgolj slediti spremembam, temveč morajo mlade pripraviti na poklice in tehnologije, ki danes morda sploh še ne obstajajo.
Največje bogastvo univerz niso stavbe, ampak ljudje
Ko govorimo o univerzah, pogosto razmišljamo o programih, raziskavah in infrastrukturi. Toda njihova največja vrednost ostajajo ljudje. "Pravo bogastvo univerz so njihovi študenti," poudarja Zidanšek. Univerze zato niso zgolj prostor prenosa znanja, ampak prostor razvoja kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in odgovornosti. V času, ko informacije postajajo vse bolj dostopne, postaja sposobnost njihovega razumevanja pomembnejša kot kadarkoli prej.
Brez svobodne univerze ni svobodne družbe
Eden od osrednjih poudarkov razprave je bil pomen univerzitetne avtonomije in akademske svobode. "Bistveno je, da Evropa razvija kulturo univerzitetne avtonomije in akademske svobode za znanstvenike ter umetnike," je poudaril rektor Toplak.
David Lock iz Magna Charta Universitatum Observatory pa je opozoril, da univerze že stoletja temeljijo na vrednotah svobodnega raziskovanja in odprte razprave: "Univerze morajo služiti družbi ter prispevati k zdravju, razvoju in blaginji ljudi po vsem svetu." Prav te vrednote so po njegovem mnenju ključne za ohranjanje zaupanja javnosti v znanost in visoko šolstvo.
Evropa potrebuje več sodelovanja, ne manj
V svetu globalne konkurence nobena univerza in nobena država ne moreta delovati sama. Prof. dr. Damir Boras, nekdanji rektor Univerze v Zagrebu, je poudaril, da evropske univerzitetne zveze spreminjajo univerze iz nacionalnih v resnično evropske institucije ter pospešujejo inovacije in mednarodno sodelovanje. Po njegovem mnenju lahko Evropa uspešno odgovori na prihodnje izzive le z usklajenim delovanjem, močnejšim povezovanjem ter večjim vlaganjem v znanje in raziskave.
Razmišljati moramo dlje od naslednjih volitev
Posebno pozornost je pritegnilo razmišljanje Veronike Wittmann z Univerze Johannesa Keplerja v Linzu, ki je opozorila, da polovica najpomembnejših dolgoročnih tveganj za človeštvo izhaja iz okoljskih izzivov: "Ne smemo razmišljati le dve leti vnaprej, temveč v generacijah." Po njenem mnenju je znanost globalna javna dobrina, trajnostna prihodnost pa je neločljivo povezana z mirom, sodelovanjem in dolgoročno odgovornostjo.
Zakaj je vse to pomembno?
Razprava je pokazala, da prihodnost univerz ni zgolj akademsko vprašanje. Gre za vprašanje, kdo bo razvijal nove tehnologije, zdravljenja in inovacije. Kdo bo razumel umetno inteligenco. Kdo bo iskal rešitve za podnebne spremembe. In kdo bo skrbel za ohranjanje vrednot odprte, demokratične družbe.
Prihodnost univerz je zato veliko več kot vprašanje visokega šolstva. Je vprašanje prihodnosti Evrope.
