Mednarodni simpozij v Kopru odprl vprašanja zaupanja v znanost, dezinformacij in vloge raziskovalcev v družbi.
Fakulteta ISH Univerze Alma Mater Europaea je v sodelovanju z ZRS Koper pripravila mednarodni simpozij From Research to the Public: Science Communication in the Humanities and Social Sciences, posvečen vprašanju, kako znanost približati ljudem v času umetne inteligence, družbenih omrežij in dezinformacij.
Strokovnjaki iz Slovenije, Nemčije in Norveške so poudarili, da raziskovalci danes ne morejo več ostajati zgolj v akademskem prostoru – učinkovita komunikacija znanosti postaja ključna za zaupanje javnosti in razumevanje sodobne družbe.
Umetna inteligenca, algoritmi in boj za pozornost javnosti
Andreas Hadsel Opsvik z Univerze v Bergnu je predstavil sodobne načine približevanja raziskav javnosti – od podcastov in AI-filmskih razstav do uporabe obogatene resničnosti. Ob tem je opozoril na paradoks sodobnega časa: raziskovalci pogosto uporabljajo prav digitalne platforme, ki jih tudi kritično raziskujejo.
Dezinformacije brišejo mejo med resnico in manipulacijo
Dr. Meike Haken z berlinske Freie Universität je poudarila, da postaja meja med znanstveno preverjenimi informacijami in manipulativnimi vsebinami vse bolj zabrisana. Po njenem mnenju morajo raziskovalci javnosti pokazati ne le rezultate raziskav, ampak tudi način, kako znanost nastaja – transparentno, argumentirano in odgovorno.
Slovenski primer dobre prakse: javnost pomagala raziskovati Kosovela
Veliko zanimanja je požel projekt Narodne in univerzitetne knjižnice Slovenije, ki ga je predstavila dr. Jana Kolar. V projekt prepisovanja rokopisov Srečka Kosovela so vključili širšo javnost, prostovoljci pa so pomagali ustvariti digitalni korpus za nadaljnje raziskave s pomočjo računalniških metod in umetne inteligence.
Projekt ni le ohranil kulturne dediščine, temveč je ljudi aktivno vključil v raziskovalni proces in povečal zanimanje za slovensko literaturo.
Mladi proti lažnim novicam
Dr. phil. Gerald Hühner je predstavil projekt Jugend schreibt v sodelovanju z uglednim nemškim časopisom Frankfurter Allgemeine Zeitung (F.A.Z.), kjer mladi skozi raziskovanje in objavljanje člankov razvijajo kritično mišljenje, medijsko pismenost in odgovoren odnos do informacij.
Raziskovalec danes ni več samo raziskovalec
S svojim prispevkom je nastopil tudi dr. Daniel Siter, ki je poudaril, da popularizacija znanosti ni več dodatna dejavnost, ampak del odgovornosti raziskovalcev do družbe. Izpostavil je pomen sodelovanja z mediji, šolami, kulturnimi institucijami in družbenimi omrežji ter poudaril, da morajo raziskovalci danes svoje delo znati predstaviti jasno, razumljivo in zanimivo širši javnosti.
Kulturna dediščina kot prostor dialoga
Izr. prof. dr. Anja Hellmuth Kramberger je predstavila arheologijo kot pomembno obliko znanstvene komunikacije, ki povezuje raziskovalce, kulturne ustanove in širšo javnost. Na primerih mednarodnih projektov kulturne dediščine je poudarila, da so vključevanje lokalnih skupnosti, izobraževalne dejavnosti in dostopna predstavitev raziskovalnih rezultatov danes ključni del sodobnega arheološkega dela. Arheološka dediščina po njenih besedah predstavlja pomemben most med preteklostjo in sedanjostjo ter spodbuja dialog med različnimi družbenimi in kulturnimi okolji.
V panelni razpravi Science communication – transfer – impact – social effect, ki jo je moderirala izr. prof. dr. Anja Hellmuth Kramberger, so sodelovali Saša Senica (Delo), M.A. Jens Notroff (Nemški arheološki inštitut – DAI), dr. Jana Kolar (NUK) in dr. Gerald Hühner. Razpravljali so o vlogi znanstvenega komuniciranja v sodobni družbi, prenosu raziskovalnih spoznanj v javni prostor ter družbenem vplivu znanosti.
Prihodnost znanosti ni odvisna zgolj od novih raziskav, ampak tudi od sposobnosti, da znanje doseže ljudi in pomaga družbi razumeti izzive sodobnega sveta.
