CENTer za INOvacije v Socialni oSkrbi (CENTINOSS)

Vodja projekta: dr. David Bogataj

Trajanje projekta: 1. 3. 2024 – 28. 2. 2026

Projektni partnerji: Primorsko-goranska županija (prijavitelj), DOM ZA STARIJE OSOBE „KANTRIDA“, RIJEKA, Zaklada Sveučilišta u Rijeci, DOM NINE POKORN GRMOVJE, Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor
Projekt financiran s strani program: Interreg SI-HR

Kratka vsebina projekta:

Projekt »CENTINOSS« se osredotoča na razvoj novih modelov zagotavljanja socialnovarstvenih storitev. Starejši odrasli in osebe z motnjami v duševnem razvoju so ne le bolj dovzetni za različne zdravstvene težave, temveč pogosto živijo sami ali v domovih za starejše in osebe ter posebnih socialnovarstvenih zavodih, zaradi česar so manj povezani z družbo in bolj izpostavljeni tveganju socialne izključenosti. To lahko negativno vpliva na njihovo zdravje in povzroči občutke osamljenosti in depresije.

Glede na navedeno so domovi in društva za starejše občane ter posebni socialnovarstveni zavodi zelo pomembni, saj zagotavljajo varno in ustrezno okolje za stanovalce. To so prostori, kjer lahko starejši in osebe z motnjami v duševnem razvoju preživljajo čas s svojimi vrstniki ter imajo dostop do različnih dejavnosti in družabnega življenja, kar je še posebej pomembno, če so drugi socialni stiki omejeni. Poleg tega ti klubi in socialnovarstveni zavodi nudijo strokovno oskrbo in pomoč starejšim odraslim, ki so odvisni od tuje pomoči za opravljanje temeljnih dnevnih aktivnosti. Domove za starejše pogosto potrebujejo tisti, ki zaradi telesnih ali duševnih omejitev ne morejo živeti samostojno, klubi za starejše pa ponujajo program aktivnosti in pomagajo ohranjati socialne vezi, ki so pomembne za zdravje starejših.

Poleg tega so klubi starejših izjemno pomembni in ključni za ohranjanje kakovosti življenja in dobrega počutja starejših, ki niso stanovalci domov za starejše. Zaradi nenadnega povečanja potreb po oskrbi, ki je rezultat staranja prebivalstva noben javni ali strokovni sistem ne more zadovoljiti vseh potreb po oskrbi, temveč se mora opreti na obstoječo neformalno socialnovarstveno mrežo, ki danes pokriva tri četrtine oskrbovalnih potreb v Sloveniji in EU in je po svoji naravi neinstitucionalna.

Cilj socialnovarstvenih storitev v skupnosti je starejši osebi, ki je odvisna od tuje pomoči ali osebi z duševno motnjo omogočiti čim daljše bivanje v lastnem domu in ob tem ohraniti zadovoljivo kakovost življenja. Cilj socialne politike pa je tudi povečati število uporabnikov socialnovarstvenih storitev in hkrati povečati dostopnost do socialnovarstvenih storitev ter usmeriti pozornost javnosti k osebam tretjega življenjskega obdobja preko reklamnih aktivnosti, ki obveščajo javnost o razpoložljivih socialnovarstvenih storitvah, kar je cilj aktivnosti, ki jih nameravamo izvesti v okviru tega projekta.

Zato je glavni cilj projekta krepitev čezmejnega sodelovanja med deležniki v sistemu socialnega varstva, zdravstva in sorodnih področjih za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja starejših in oseb z duševnimi motnjami v Sloveniji. čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške ter krepiti partnerstvo in sodelovanje organizacij, ki skrbijo zanje. Navedeno naj bi dosegli z izboljšanjem kakovosti oskrbe in izboljšanjem sodelovanja med organizacijami, ki izvajajo socialnovarstvene storitve. Projekt bo dosegel številne rezultate, vključno z razvojem novih modelov oskrbe, vzpostavitvijo mreže sodelovanja med organizacijami za oskrbo starejših, razvil čezmejno strategijo razvoja socialnovarstvenih storitev v skupnosti, ter vzpostavil nov čezmejni »Center za socialne inovacije«, ki bo namenjen prenosu dobrih praks in izobraževanju prostovoljcev in zaposlenih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve.

Rezultati projekta bodo dvignili kvaliteto oskrbe in življenja starejšem odraslim in osebam z motnjami v duševnem razvoju v čezmejnem območju ter nivo izvajanja socialnovarstvenih storitev v organizacijah, ki nudijo storitve socialnega varstva in njihovim zaposlenim. Pristop, ki ga bomo uporabili v projektu, vključuje čezmejno sodelovanje organizacij v Sloveniji in na Hrvaškem, kar bo omogočilo izmenjavo znanja in izkušenj ter skupno reševanje problemov. Čezmejno sodelovanje je nujno zaradi dejstva, da se starejši ljudje na čezmejnem območju soočajo z enakimi izzivi, vendar imajo pogosto omejen dostop do ustreznih storitev. Navedeno nameravamo doseči s strokovno izmenjavo znanj in izkušenj med delavci, zaposlenimi v domovih, dnevnem centru Doma »Nina Pokorni« in klubih starejših občanov Doma »Kantrida« ter srečanjih. uporabnikov, ki so vključeni v pilotne aktivnosti.

Poleg tega bo sinergija med odločevalci odgovornimi za razvoj socialnovarstvenih storitev na programskem območju ter raziskovalnimi centri in strokovnimi organizacijami uporabljena kot glavno gonilo za spodbujanje novih socialnih inovacij in znanj, da bi skrb za starejše na programskem območju dvignili na najvišjo možno raven. V okviru projekta bo z institucionalno podporo vodilnega partnerja vzpostavljen »Center za socialne inovacije« kot podpora vsem prihodnjim prizadevanjem za izboljšanje ponudbe socialnovarstvenih storitev v domovih in klubih za starejše.

Rezultati projekta bodo prenosljivi na zainteresirane deležnike preko metodologij in orodij, razvitih v okviru projekta. Vzpostavitev »Centra« bo zagotovila trajnost rezultatov projekta tudi po njegovem uradnem zaključku.

Projekt financiran s strani program: Interreg SI-HR
Stroškovnik celotnega projekta (ESRR sredstva): 690.147,87 EUR
Znesek ESRR sredstev za AMEU: 129.888,00 EUR (80%)
Prispevek partnerja AMEU: 32.472,00 EUR (20%)

Keep Young and Fit

Vodja projekta: dr. Matej Mertik

Trajanje projekta: 1. 1. 2024 – 31. 12. 2025

Financer: Interreg SI-HU

Kratka vsebina projekta:

Projekt odgovarja na izzive vse slabšega zdravstvenega stanja prebivalcev z obeh strani meje.

Ocena, da so prehranjevalne in gibalne navade mladih (in ne samo njih) katastrofalne, tako žal sploh ni pretirana. Nacionalne institucije, pristojne za tovrstno problematiko, so prišle do istih spoznanj ter tudi sprejele mnoge sistemske ukrepe, da bi vsaj zajezile, če ne že obrnile te negativne trende. Sistemi za soočanje s problemom debelosti ter slabih prehranjevalnih in gibalnih navad mladih in ostalih ciljnih skupin so torej že vpeljani, vendar marsikje ne dajejo pravih rezultatov, oziroma so nezadostni ter jih je potrebno nenehno krepiti in dopolnjevati. Slovenija in Madžarska pri tem nista nobeni izjemi, oziroma sta glede na zadnje statistične podatke po teh parametrih bolj na negativnem delu lestvice EU držav. Skupno in usklajeno naslavljanje teh vprašanj s strani slovenskih in madžarskih institucij povezanih v tem projektu lahko odigra pomembno vlogo oziroma lahko potencialno dosega večje učinke, kot bi jih brez sodelovanja.

Nalaganje
Nastavitve dostopnosti
CTRL + U
Nastavitve dostopnosti
  • Ctrl+UPrikaži nastavitve dostopnosti
  • Ctrl+Alt+DVrni se na domačo stran
  • EscZapri okno / menu
  • TabPrestavi fokus na naslednji element
  • Shift+TabPrestavi fokus na prejšnji element
  • EnterKlikni fokusirani element
  • SpaceOznači / odznači polje