Projekti ARIS
Trajanje projekta: 1. 10. 2022 - 30. 9. 2024
Vodja projekta: dr. Nandu Goswami
Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS); Ministrstvo za zdravje
Kratka vsebina projekta:
Izhodišča: Varnost pacientov je v svetu in pri nas predolgo zanemarjena znanost in praksa. Škoda, ki jo doživijo pacienti zaradi napak, dosega epidemiološke razsežnosti, saj so študije pokazale, da v povprečju vsak 10. pacient, ki se zdravi v bolnišnici, doživi škodo za zdravje zaradi napake in ne zaradi narave svoje bolezni ali zapleta, in okrog 0,1 % do 0,2 % jih zaradi napak tudi umre. 50% škodljivih dogodkov je preprečljivih. Pristop k napakam pri nas je zastarel, ker ne upošteva znanosti o varnosti pacientov. Raziskava kulture varnosti v akutnih splošni bolnišnici je pokazala slabo zaznavanje kulture varnosti pri pacientih v desetih akutnih splošnih bolnišnicah pri nas v letu 2011, a se merjenje kulture varnosti ni nikdar več ponovilo. Na drugih ravneh zdravstva, razen v majhnem delu pri ciljani skupini managerjev v primarnem zdravstvu, še ni bila izmerjena. Ankete o kulturi varnosti pacientov v zdravstvu ocenjujejo zaznavanje postopkov in vedenja zaposlenih v njihovem delovnem okolju in kažejo na prednostne naloge za udejanjanje varnosti. Korist anket o kulturi varnosti pacientov je v pospeševanju drugačnega razmišljanje o varnosti in razumevanje sprememb potrebnih za izboljšave. Zunanje okolje, ki vpliva na slabo zaznavanje kulture varnosti in obnašanje zdravstvenih strokovnjakov in osebja je v pravosodnem sistemu in praksi sodišč, kjer se človeška napaka kriminalizira in uporablja se krivdna odškodnina. Ta zadnja je velikokrat neuspešna oz. izredno dolgotrajna in draga in zahteva dokaz krivde posameznika, čeprav je okrog 80% preprečljivih škodljivih dogodkov sistemskih, to je zaradi neurejenih sistemov.
Cilj je pripraviti instrumente v obliki vprašalnikov za merjenje kulture varnosti na različnih ravneh zdravstvenega sistema in jih standardizirati v pilotnih študijah. Ocenili bomo psihometrične lastnosti slovenskega prevoda vprašalnika Agencije za zdravstvene raziskave za (AHRQ) za 1) izvenbolnišnične lekarne, 2) zdravstveni del socialnovarstvenih zavodov, 3) nadgradnjo vprašalnika za bolnišnice glede na razvoj od leta 2011 dalje, 4) uporaba že prevedenega in psihometrično preizkušenega vprašalnika »Vprašalnik odnosa do varnosti« (SAQ) za primarno oskrbo.
Trajanje projekta: 1.10.2021 - 30.09.2024
Vodja projekta: prof. ddr. David Bogataj
Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)
Kratka vsebina projekta:
V skladu z "Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020" je Slovenija opredelila spodbujanje dostopnosti do cenovno dostopnih, trajnostnih in kakovostnih zdravstvenih in socialnih storitev za stare in zelo stare prebivalce, kot ključno področje, vendar potrebe po prilagojenem stanovanju in logistiki teh prebivalcev niso upoštevane. Ključno vprašanje, na katerega do zdaj še nismo odgovorili, je, kako razviti kvantitativni model o stanju in projekciji teh potreb ter za podpiranje odločitev (PO) o razvoju in delovanju dolgotrajne oskrbe (DO) ter kako načrtovati in zagotoviti primerna stanovanja, logistične in drugi mreže za potrebe starejših, ki bodo na voljo v skladu s povpraševanjem. Kot je zapisano v Operativnem programu, Slovenija nima kompaktnega sistema za regulacijo dolgotrajne oskrbe. Glede na demografsko strukturo in napovedi je potrebna reforma, ki bo omogočila vzpostavitev enotnega sistema skupnostnih storitev za starejše in tiste, ki bodo potrebovali institucionalne oblike oskrbe. Slovenija pripravlja novo zakonodajo na področju dolgoročnega sodelovanja, ki bo morala upoštevati drugačno vrsto objektov, kjer bodo na voljo storitve DO. Za to bo treba razviti model za naslednje namene: načrtovanje potreb in določitev meril za upravičenost do prejemanja ugodnosti integriranih zdravstvenih in socialnih storitev ter dolgotrajne oskrbe; spremljanje prejemnikov storitev in sredstev za DO. Zato bomo v raziskovalnem projektu razvili model za načrtovanje, delovanje in nadzor socialne infrastrukture, logistike in drugih dejavnosti v DO na podeželju. Predlagali bomo tudi način merjenja kakovosti sistema DO, saj tudi dokumenti OECD navajajo, da tak model še ni razvit. Vključen bo objektivnejši merilni instrument, ki temelji na aktuarsko-matematičnih metodah. Cilj projekta je torej predstaviti načine razvoja modela PO za sistem DO na podeželju, kjer razdalje med oskrbovanci zahtevajo dodatne IKT in logistične rešitve. Proučevali se bodo načini, na katere tehnologije AAL podpirajo logistične dejavnosti in tokove zdravil, blaga, oskrbovalcev in oskrbovancev v hierarhičnem sistemu DO, z uporabo različnih vrst senzorjev, računalnikov, mobilnih naprav, brezžičnih omrežij in programskih aplikacij.
Trajanje projekta: 1. 10. 2022 - 30. 9. 2024
Vodja projekta: izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič
Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS); Holding Slovenskih elektrarn
Kratka vsebina projekta:
Središčna ideja projekta je svetovanje glavnemu projektnemu partnerju, Holdingu Slovenske elektrarne, glede določenih vidikov postopkov javnega naročanja. V tem okviru se osredotočamo na glavno vprašanje: kdaj je mogoče pogodbo o izvedbi javnega naročila spremeniti. Naročniki se pri izvajanju pogodbe o javnem naročilu velikokrat srečujejo z okoliščinami, ki jih pred sklenitvijo pogodbe, kljub vsej skrbnosti, niso mogli predvideti, oz. okoliščinami, ki bistveno ne spreminjajo pogodbenih obveznosti, kljub temu pa spreminjajo določene elemente veljavnega pogodbenega razmerja. V takih primerih bi nujno morali prilagoditi določena pogodbena določila nastalim okoliščinam in tako spremeniti veljavno pogodbo, ne da bi morali ponovno izvajati postopek oddaje javnega naročila oz. koncesije, vendar se je do sedaj pri takih spremembah tvegalo, da se s tem krši veljavna zakonodaja s področja javnega naročanja oz. koncesij. Tovrstne spremembe v postopku javnega naročanja so še posebej aktualne na področju energetike, kjer se zadeve na trgu hitro odvijajo in bi zamuda pri ustrezni poslovni reakciji oz. prilagoditvi lahko povzročila določeno poslovno škodo.
Interdisciplinarnost projekta, ki kombinira ekonomsko-poslovne in pravne vidike (pravno javnih naročil) ter tem dodaja še pravnoteoretske poudarke (v smislu utemeljenosti spremembe pogodbe ter pravne argumentacije), dopolnjuje še dodatni vidik, ki sega na področje upravnih in organizacijskih ved. Gre za raziskovanje obstoječega stanja organizacijske energije pri vodenju posameznih projektov javnega naročanja v HSE. Raziskavo bomo razširili še na vodenje projektov javnega naročanja drugih pravnih oseb z namenom primerjave. Prav tako pa bomo za namene primerjalne analize dejavnikov organizacijske energije, ki pospešujejo optimizacijo, uporabili tudi že obstoječo bazo meritev drugih projektov. V tej zvezi bomo izluščili dobre prakse vodenja, ki prispevajo k optimizaciji vodenja projektov (javnega naročanja) ter jih pilotno implementirali na vodenje projektov javnega naročanja pri naročniku, to je HSE.
Trajanje projekta: 1. 7. 2019 - 30. 9. 2022
Vodja projekta: prof. dr. Sebastjan Kristovič
Financer: ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS); MIPUP (Mednarodni inštitut za psihoterapijo in uporabno psihologijo)
Kratka vsebina projekta:
Permisivna paradigma v vzgojno-izobraževalnem procesu v središče sveta odraslih postavlja otroka, ki se mu ne sme postavljati mej, v nič se ga ne sme siliti, vse je usrediščeno okrog zadovoljevanja njegovih želja in potreb ipd. Zaradi »vse po meri otroka« in poplavami obšolskih in obvrtčnih dejavnosti se danes srečujemo z generacijami zdolgočasenih, naveličanih in iztrošenih otrok ter mladostnikov s težavami v duševnem zdravju.
Logoterapija/eksistencialna analiza v svoji antropološki naravnavi ne vidi otroka kot predvsem razumsko bitje ampak celostno – kot telesno, duševno in duhovno bitje (ni mišljeno v religioznem smislu, ampak v znanstveno-antropološkem; gre za področje svobode, odgovornosti, samotranscendence, ustvarjalnosti, kreativnosti, samodistance, vrednot, ipd.). Celoten vzgojno-izobraževalni sistem bi moral delovati v smeri, da bi zajemal vse tri razsežnosti. Bela knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji sicer na nekaj mestih omenja holističen pristop vendar gre za zgolj deklarativno/teoretično raven, ne pa konkretne izvedbene ravni.
Osnovni namen raziskovalnega projekta je raziskati v kolikšni meri se v slovenskem prostoru uresničujejo evropske smernice (v največji meri na usmeritvah Komisije UNESCO) celostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v korelaciji z duševnim zdravjem in kakovostjo/smislom življenja. 1. Na podlagi rezultatov poglobljenih znanstvenih/strokovnih analiz bomo izdelali novo paradigmo celostnega vzgojnega in vzgojno-izobraževalnega procesa. 2. Pripravil se bo celoviti izobraževalni program za otroke, mladostnike, učitelje, vzgojitelje in starše, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo, ki temelji na antropološki usmeritvi logoterapije/eksistencialne analize (logopedagogika). 3. Priprava študijskega programa – izpopolnjevanje (oddaja elaborata na NAKVIS v postopek akreditacije), iz področja celostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v korelaciji z duševnim zdravjem, ki bo namenjen predvsem zaposlenim v šolah in vrtcih.
Trajanje projekta: 1.7.2019 – 30.6.2022
Vodja projekta: prof. dr. Polona Tratnik
Sodelujoči partnerji:
- Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij
- Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Evidenčna številka ARRS: J6-1807 (B)
Financer: ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS)
Kratka vsebina projekta:
Raziskava je osredotočena na družbene funkcije ljudskih pravljic. Ukvarja se s politično vlogo ljudskih pripovedi in njihovo vlogo pri vzpostavljanju družbenega reda. Poseben poudarek te raziskave je na območju Slovenije, ki ima zgodovino pripadanja različnim političnim zvezam in ambicij za izgradnjo naroda. Raziskava si prizadeva ugotoviti, kako se politični, gospodarski in verski odnosi med ljudmi v tej regiji pojavljajo v ljudskih pripovedih in kako se odražajo določene zgodovinske okoliščine tega obdobja. Preučevala se bodo prizadevanja prevladujočega ljudstva, da bi doseglo določeno raven politične in ekonomske avtonomije, vzpostavilo nevsiljeni družbeni red z namenom zunanjega prepoznanja in se ustanovilo kot narod. Cilj je preučiti funkcijo ljudskih pravljic v procesih izgradnje naroda in za vzpostavitev družbenega in političnega reda. Po eni strani bo preučena politična funkcija junaških pravljic, z ozirom na njihovo funkcijo v procesu izgradnje narodne identitete, kot mehanizem za vzpostavljanje meje in njihov pomen za izgradnjo obrambne drže. Po drugi strani se bo raziskava osredotočila na »klasične« vseevropske pravljice, ki so že stoletja krožile po Evropi in ki so bile proizvedene v unikatnih enačicah znotraj konteksta socializma, ko so, kot »neherojske« pravljice, predstavljale navadne ljudi v njihovem prizadevanju za pravično družbo. Namen je preučiti pravljice kot kulturne formacije z določenimi oblikami vključitev in izključitev. Raziskava bo izvirno prispevala k prepoznanju pravljic kot matric, katerih vsaka posamična izdaja se prilagaja danim ideološkim in družbenopolitičnim okoliščinam. Raziskava bo osvetlila, kako režimi proizvodnje pogojujejo vpisana ideološka nagnjenja in izbrise, kot so ti odvisni tudi od predvidene publike. V tem oziru bodo ljudske pravljice raziskovane kot popularni žanr, ki deluje podobno kot kulturna industrija.
Trajanje projekta: 1. 7. 2019 - 31. 12. 2022
Vodja projekta: izr. prof. dr. Matej Mertik
Financer: ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS)
Kratka vsebina projekta:
Izvirni projekt ‘Ustvarjena bitja, ljudje, roboti: teologija stvarjenja med humanizmom in posthumanizmom’ obravnava kulturno posebej relevantno temo: razmerje med človekom in strojem, zlasti odnos med človekom in človeku-podobnim umetno-inteligentnim (AI) robotom sedanjosti in prihodnosti. Večina dela na nastajajočem področju teologije novih tehnologij do sedaj se je osredotočala na filozofijo transhumanizma, medtem ko je bilo zelo malo teološke interpretacije vse bolj vplivnega posthumanizma, t.j. radikalno utelešene in (večinoma) materialistične filozofije, ki postavlja kiborga (kombinirano ali združeno bitje med človekom in strojem) kot novo (post)človeško bitje prihodnosti in zavrača nekatere temeljne predpostavke humanizma. Ta projekt se bo lotil tega manjka v znanosti na nov način: raziskoval in razvil bo nove teološke odzive na posthumanistični izziv s ciljem razviti svežo, konstruktivno teologijo človeku-podobne umetne inteligence (AI). V njej bodo združene poddiscipline teološke antropologije, teologije tehnologije, ustvarjalne teologije, eko-teologije in teologije kulture ter filozofije. Razvite perspektive bodo večinoma krščanske (ortodoksne, liberalne in postmoderne), obravnavane in – kjer bo primerno – tudi nadaljnje razvite – pa bodo tudi panteistične in animistične perspektive o posthumanizmu in AI-robotiki. Nekaj glavnih vprašanj, ki jih bo projekt obravnaval, so: Ali so tradicionalni krščanski teološki pojmi o človeški edinstvenosti oz. posebnosti ustrezni v luči na omenjene tehnološke razvoje, ali naj bodo opuščeni ali pa radikalno reinterpretirani/reformirani? Z namenom razvoja konstruktivne teološke interpretacije dejanskega in verjetnega prihodnjega razvoja človeku-podobne AI, robotike in odnosov med človekom in strojem, bo projekt obravnaval tudi posthumanistično popularno kulturo in umetnostjo (znanstvena fantastika). Končni rezultat bodo sodobne različice teologije stvarjenja v luči posthumanistične, feministične in eko-teološke kritike tradicionalnega humanizma in teologije stvarjenja, ki bo razvit v medsebojnem dialogu perspektiv sodelujočih raziskovalcev.
Trajanje projekta: 1. 7. 2019 - 31. 12. 2022
Vodja projekta: prof. dr. Lenart Škof
Financer: ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS)
Kratka vsebina projekta:
Namen projekta je rešiti nasprotje in neravnovesje med kulturo, naravo in etiko v antropocenu, in sicer s pomočjo inovativnega in kritičnega interdisciplinarnega pristopa. Ta pristop postavlja nove pogoje glede t.i. elementarne ‘vodne’ in ‘zračne’ trajnosti (elementa vode in zraka) in nudi uporabo novega filozofsko-etičnega razmišljanja, ki ga je treba doseči s soustvarjanjem inovativnih transformacij, ki pospešujejo premike v zavesti, načrtovanju in delovanju. Projekt tako podpira elementarno filozofijo vode in zraka ter s tem povezane (eko)pedagoške inovacije, ter slednjič kreativno industrijo z vključeno biosocialno in kulturno geografijo, kar naj bi bili skupaj ključ za približevanje novi paradigmi, s katero se človeštvo zavzema za zemljo s pomočjo novih in inteligentnih trajnostnih praks in nove okoljske pedagogike. Z izrecnim povezovanjem okoljskega diskurza in komunikacije z oblikovanjem politik se opredeljujejo kanali vpliva na določevalce in se zagotavljajo nove možnosti razmišljanja in povezovanja kritičnih področij v okviru humanističnih, družboslovnih in okoljskih študij. Projekt obravnava tri interdisciplinarno prepletena vprašanja: 1) ontologijo okolja (tako imenovana vodna in zračna pismenost ter biosocialna (kulturna) geografija), 2) okoljsko (kritično) pedagogiko in 3) okoljsko javno politiko. V projektu uporabljamo elementarno pismenost (Hawke in Palsson, 2017) za prenos sedanjih razumevanj in izdelavo ter vpeljavo novega vpogleda, upravljavske reforme in filozofske analize obnovitvene ali restorativne ekološke pravičnosti in prakse. To je neločljivo povezano z razumevanjem ‘elementov’ in njihovih soodvisnosti s človeškimi in živalskimi kulturami – vse to kot del intra-, inter- in ekstra-kompleksnih adaptivnih sistemov.
Trajanje projekta: 1. 7. 2019 - 31. 12. 2022
Vodja projekta: prof. dr. Lenart Škof
Financer: ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS)
Kratka vsebina projekta:
Namen projekta je rešiti nasprotje in neravnovesje med kulturo, naravo in etiko v antropocenu, in sicer s pomočjo inovativnega in kritičnega interdisciplinarnega pristopa. Ta pristop postavlja nove pogoje glede t.i. elementarne ‘vodne’ in ‘zračne’ trajnosti (elementa vode in zraka) in nudi uporabo novega filozofsko-etičnega razmišljanja, ki ga je treba doseči s soustvarjanjem inovativnih transformacij, ki pospešujejo premike v zavesti, načrtovanju in delovanju. Projekt tako podpira elementarno filozofijo vode in zraka ter s tem povezane (eko)pedagoške inovacije, ter slednjič kreativno industrijo z vključeno biosocialno in kulturno geografijo, kar naj bi bili skupaj ključ za približevanje novi paradigmi, s katero se človeštvo zavzema za zemljo s pomočjo novih in inteligentnih trajnostnih praks in nove okoljske pedagogike. Z izrecnim povezovanjem okoljskega diskurza in komunikacije z oblikovanjem politik se opredeljujejo kanali vpliva na določevalce in se zagotavljajo nove možnosti razmišljanja in povezovanja kritičnih področij v okviru humanističnih, družboslovnih in okoljskih študij. Projekt obravnava tri interdisciplinarno prepletena vprašanja: 1) ontologijo okolja (tako imenovana vodna in zračna pismenost ter biosocialna (kulturna) geografija), 2) okoljsko (kritično) pedagogiko in 3) okoljsko javno politiko. V projektu uporabljamo elementarno pismenost (Hawke in Palsson, 2017) za prenos sedanjih razumevanj in izdelavo ter vpeljavo novega vpogleda, upravljavske reforme in filozofske analize obnovitvene ali restorativne ekološke pravičnosti in prakse. To je neločljivo povezano z razumevanjem ‘elementov’ in njihovih soodvisnosti s človeškimi in živalskimi kulturami – vse to kot del intra-, inter- in ekstra-kompleksnih adaptivnih sistemov.
Trajanje projekta: 1.9.2020 – 31.8.2022
Vodja projekta: doc. dr. Maruša Hauptman Komotar
Financer: ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS)
Kratka vsebina projekta:
Podoktorski projekt naslavlja odnos med internacionalizacijo in zagotavljanjem kakovosti visokega šolstva v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana, ki ga postavlja v okvir dveh temeljnih raziskovalnih področij: (a) zagotavljanje kakovosti internacionalizacije in (b) internacionalizacija zagotavljanja kakovosti visokega šolstva. Na tej podlagi umešča konceptualna, razvojna, teoretska in metodološka dognanja v okvir primerjave Slovenije z Zahodnim Balkanom.
Trajanje projekta: 1. 11. 2022 – 31. 10. 2025
Vodja projekta: prof. dr. Voyko Kavčič
Financer: ARIS (Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS)
Kratka vsebina projekta:
Projekt bo opisal učinek pospeševanja uporabe IKT, povezanega s COVID-19, na heterogeno skupino starejših odraslih. Ocenili bomo stopnjo in velikost sprememb njihove digitalne pismenosti in veščin ter poskušali ugotoviti srednjeročni in dolgoročni učinek teh (ne) sprememb na kakovost življenja in socialno vključenost starejših odraslih. Da bi dosegli ta cilj, bomo med drugim izvedli sekundarno analizo razpoložljivih podatkov, in pridobili tudi primarne podatke z lastnim kvantitativnim anketiranjem in kvalitativne podatke poglobljenih intervjujev. Uporabili bomo primerjalni in sodelovalni pristop, s katerim bomo identificirali inovativne načine za oceno družbenih vplivov na makroravni, ki jih prinaša izrazita družbena sprememba, in jih ločili od nekaterih prej znanih mezo- in mikro-dejavnikov, ki so vplivali na afiniteto uporabe in prilagajanje starejših odraslih sodobnim tehnologijam v poznejšem življenju. Rezultati bodo zelo koristni pri doseganju nekaterih ključnih družbenih ciljev, zastavljenih na nacionalni, evropski in svetovni ravni. Rezultati bodo v podporo nalogam, zastavljenim v Strategiji dolgožive družbe v Sloveniji in na Češkem, pa tudi osnova akcijskim načrtom za vključujočo digitalizacijo v obeh državah.
