Trenutni življenjski slog, ki je posledica številnih družbenih in gospodarskih sprememb, starejšim mnogokrat otežuje redne in uravnotežene prehranske vzorce, vprašljiva je tudi sama dostopnost do zdrave uravnotežene prehrane, glede na okolje, kjer starejši ljudje bivajo, bodisi v urbanem ali ruralnem okolju. 

»V diplomskem delu sem identificirala in preučila poznavanje zdrave uravnotežene prehrane glede na potrebe starejših, vključenost zdrave uravnotežene prehrane v vsakdan starejših in dostopnost zdrave uravnotežene prehrane med starejšimi v koroški regiji,« opiše študentka in doda, da starejši na splošno dobro poznajo uravnoteženo prehrano. »Razlike kažejo v smislu samega dojemanja zdrave uravnotežene prehrane in načrtovanja jedilnikov ter pri dostopnosti do živil, ki sestavljajo zdravo uravnoteženo prehrano, saj so le-ti v urbanem okolju nekoliko bolj dostopni kot v ruralnem okolju,« doda Proševa. 

Starejši torej v povprečju dobro sledijo smernicam zdrave prehrane, se pa ženske bolje prehranjujejo kot moški: »Večinoma si hrano pridelujejo doma in ker gre za domačo, naravno oskrbo, lahko rečemo, da se prehranjujejo zdravo, dostopni sta jim tudi tržnica in trgovina, ki ponujata izdelke domače pridelave.«

Socialni gerontologi imajo ključno vlogo pri razumevanju in izboljšanju kakovosti življenja starejših oseb. »Smiselno bi bilo raziskati, kako se oglašuje oz. promovira zdrava uravnotežena prehrana ter kakšna je razpoložljivost predavanj na to temo, saj večina ljudi v naši raziskavi za tovrstna predavanja ni slišala in meni, da se v njihovem kraju le-ta še niso bila organizirana,« še zaključi diplomantka.