Stereotipi o staranju


Staranje in starost sta neizbežno povezana z življenjem vsakega izmed nas, pa vendar sta le- ta še zmeraj precej stereotipizirana.

Jana Predikaka je v diplomskem delu ugotavljala, kakšen vpliv imajo stereotipi o staranju, starosti in starejših ljudeh na zadovoljstvo z življenjem starejših ljudi, glede na to, ali prihajajo iz urbanega ali ruralnega okolja. 

Pričakovana življenjska doba se podaljšuje in aktualni podatki kažejo, da je pričakovana doba trajanja življenja za moške v Sloveniji 77,63 let in za ženske 83,69 let. »Ljudje nismo pripravljeni na staranje ljudi okoli nas ter kasneje na lastno staranje in starost, kar je posledica napačnih predstav o preživljanju tretjega življenjskega obdobja. Staranje in starost sta dva med seboj različna pojma. Staranje je proces, v katerem ljudje postopoma, skozi različne faze življenjskega cikla, doživljajo spremembe v biološkem, socialnem in psihološkem delovanju,« pojasnjuje diplomantka socialne gerontologije Jana Predikaka.  

Biološka starost se nanaša na pojave, ki skozi čas postopoma slabšajo fiziološki sistem. Organizem postaja zmeraj manj sposoben za boriti se z boleznijo, kar poveča dovzetnost za smrt. Na biološko starost vplivajo dejavniki iz okolja, npr. prehrana, bolezni, genski zapis idr. Psihološka starost se nanaša na spremembe, ki se v času odraslosti dogajajo na področju posameznikove osebnosti, duševnega delovanja, senzoričnih in zaznavnih procesov. Ločimo tudi socialno starost, ki predstavlja posameznikove spreminjajoče se izkušnje pri doživljanju vlog in odnosov z drugimi ljudmi, ter spremembe v našem delovanju kot člani širših družbenih struktur 

Rezultati raziskave so pokazali, da ima bivalno okolje delni vpliv na prisotnost stereotipov, predvsem negativnih. Hkrati je diplomantka Predikaka ugotovila, da ne obstajajo statistično pomembe razlike v pogostosti zaznavanja stereotipov glede na spol. Do največjih odstopanj je prišlo pri vplivu stereotipov medgeneracijskih stikov in pogostostjo izpostavljenosti stereotipov na zadovoljstvo z življenjem. 

Na zadovoljstvo z življenjem posameznika močno vpliva njegov notranji svet, ki je pogoj za aktivno, zdravo in kakovostno staranje. Zadovoljstvo z življenjem v starosti je mogoče doseči le z aktivno udeležbo in funkcijo v družbi, ki daje posamezniku občutek vpetosti v socialni prostor. 

Dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo z življenjem:

·      samoocena zdravja, za katero so številne raziskave dokazale, da je tesneje povezana z zadovoljstvom z življenjem kot dejansko zdravstveno stanje starejšega posameznika; 

·      simptomi depresije; 

·      ovdovelost; 

·      občutek nadzora nad življenjem; 

·      kakovost socialnega omrežja; 

·      medgeneracijski odnosi; 

·      socialni kapital, ki predstavlja bogastvo posameznika, osnovo za vključenost v 

·      socialno mrežo ter je bistvo uspešnega in kakovostnega staranja; 

·      bivalna kakovost, ki se ocenjuje z bivalnim zadovoljstvom in zajema ocenjevanje 

·      ožjega in širšega bivalnega okolja.