Arhivistika

Cilj študija arhivistike je izobraziti študente na področjih poslovanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom, vrednotenja, registracije, upravljanja, poročanja, potrjevanja in varovanja ter dolgodobnega vzdrževanja arhivskega in dokumentarnega gradiva. Diplomirani arhivisti bodo pridobljeno znanje uspešno uporabljali pri obvladovanju in poslovanju z arhivskim in dokumentarnim gradivom, ne oziraje se na to, na kakšne načine in oblike zapisa glede na digitalizacijo so nastajali.

Pridobljena teoretična znanja študenti dopolnjujejo z opravljanjem prakse, sposobni pa bodo hitrega prenosa v realno delovno okolje. Zagotovljena je visoka stopnja zaposljivosti.

Zakaj izbrati študij arhivistike?

Znanje je potrebno za učinkovito poslovanje z arhivskim in dokumentarnim gradivom od njegovega nastanka, hrambe pri ustvarjalcih, uporabe, vrednotenja, varovanja do predaje v dolgoročno hrambo v pristojni arhiv.

S pridobljenim znanjem na študiju arhivistike in pridobljenim nazivom diplomirani arhivist bodo diplomanti sposobni:

  • ustno in pisno komunicirati z uporabniki arhivskega in dokumentarnega gradiva,
  • uporabljati informacijske tehnologije najbolj razširjenih računalniških programov in oblik komunikacijske tehnologije,
  • urejati in delovati v sistemih klasičnega in elektronskega arhiviranja,
  • celovito obvladovati probleme v zvezi z arhivsko teorijo in prakso ter odločati o usodi arhivskega in dokumentarnega gradiva,
  • obvladovati procese dolgodobne hrambe, procese vrednotenja in procese zagotavljanja dostopov do informacij.

Vpisni pogoji

Merila za priznavanje znanja in spretnosti,
pridobljenih pred vpisom v program

Pogoji za napredovanje po programu

Priznavanje znanj in prehodi med programi


* Študij na daljavo se izvaja kot kombiniran način študija, ki se izvaja kot kombinacija predavanj v živo, videokonferenčnih predavanj, posnetih predavanj, medsebojne elektronske komunikacije in ustrezno prilagojenih e-gradiv. Je organizirana oblika prenosa znanja študentom na oddaljeni lokaciji ali znotraj zavoda s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije. Vključuje uporabo elektronskih učnih okolij, ki omogočajo uporabo elektronskih učnih gradiv, izvajanje določenih aktivnosti povezanih s samostojnim delom in sinhrono ter asinhrono komunikacijo med udeleženci izobraževalnega procesa.
Ta oblika je namenjena tistim, ki želijo združiti svoje poklicno delo, družino, interesne dejavnosti in študij. Študirajo doma, individualno ali v timu, sami določajo čas in ritem učenja. Pri študiju študente usmerja tutor. E-študenti bodo v času študija imeli ustrezno pedagoško, tehnično in administrativno podporo. Študij na daljavo se bo izvajal v kolikor bo vpisanih najmanj 20 študentov.

Predmetniki

1. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 1.letnik 60
1. semester
1 Uvod v arhivistiko 7
2 Poslovna informatika 5
3 Uvod v raziskovalne metode 7
4 Management v kulturi 5
5 Zgodovina institucij 6
2. semester
6 Zgodovina arhivske dejavnosti 6
7 Teoretične osnove arhivske znanosti 8
8 Teoretične osnove dokumentologije 8
9 E-arhivi I. 8

2. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 2.letnik 60
3. semester
10 Materialno varstvo 8
11 E- arhivi II. 8
12 Arhivsko pravo 7
13 Zakonodaja s področja upravljanja s podatki 7
4. semester
14 Konservacija in restavracija arhivskega gradiva 6
15 Tipologija arhivskega gradiva 5
16 Upravljanje s podatki 5
17 Popisovanje in urejanje arhivskega gradiva 8
18 Metode in postopki dela z arhivskim in dokumentarnim gradivom pri ustvarjalcih 6

3. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 3.letnik 60
Skupaj za celotni študij 180
5. semester
19 Praksa 10
20 Izbirni predmet I 5
21 Izbirni predmet II 5
22 Izbirni predmet III 5
23 Izbirni predmet IV 5
6. semester
24 Izbirni predmet V 5
25 Izbirni predmet VI 5
26 Projektna naloga 5
  *Diplomska naloga 15

IZBIRNI PREDMETI

  Predmet ECTS
1 Upravljanje dokumentov in model upravljanja dokumentacije pri ustvarjalcih 5
2 Latinski jezik, I 5
3 Latinski jezik, II 5
4 Latinska paleografija 5
5 Informacijska varnost 5
6 Informacijska oprema in infrastruktura  javnega E-arhiva 5
7 Standardi s področja varnosti v elektronskem okolju 5
8 Zajem in hramba E-arhiva in spremljevalnih storitev 5
9 Kulturna zgodovina Slovencev 5
10 Zgodovina Evrope novega veka 5
11 Upravni postopek in inšpekcijski postopki s področja arhivske dejavnosti 5

 

Predavatelji

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika
Magistrski študij: Arhivistika in dokumentologija
Magistrski študij: Arhivske znanosti

CV:

Bibliografija: Preberi več

Izredni profesor dr. Peter Pavel Klasinc (1946), arhivski svetnik, je osnovno in srednjo šolo končal v Mariboru in študij nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je pridobil naziv profesor zgodovine in profesor umetnostne zgodovine. Leta 1987 je magistriral in nato leta 1992 doktoriral na Univerzi v Zagrebu s temo Materialno varovanje klasičnih in novih nosilcev informacij v arhivih ter tako pridobil naziv doktor informacijskih znanosti s področja družboslovnih znanosti.

Od leta 1968 je bil zaposlen v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bil med leti 1972 in 1976 tudi direktor. Leta 1976 se je zaposlil v Pokrajinskem arhivu Maribor in prevzel tamkajšnji Oddelek za gospodarske arhive. Leta 1982 je prevzel mesto direktorja mariborskega arhiva in to funkcijo opravljal do leta 1994. Med tem časom je bil pobudnik in organizator posvetovanj o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih ter skrbel za izdajo zbornika Arhivi – Sodobni arhivi, ki so izhajali do leta 2003. V teh letih se je začel ukvarjati tudi z raziskovanjem lokalne zgodovine, kasneje pa arhivske znanosti, arhivistike ter arhivske teorije in prakse. Ves čas objavlja strokovne članke v publikacijah Arhivi (izdaja Arhivsko društvo Slovenije), Sodobni arhivi (izdajal Pokrajinski arhiv Maribor), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (izdaja Pokrajinski arhiv Maribor) ter Atlanti in Atlanti+ (izdaja Mednarodni inštitut arhivskih znanosti).

Leta 1984 je ustanovil Center za strokovna in tehnična vprašanja v arhivih, ki je kasneje prerasel v Mednarodni inštitut arhivskih znanosti s sedežem v Pokrajinskem arhivu Maribor, kasneje na Univerzi v Mariboru, od leta 2006 pa ima inštitut tudi izpostavo v Državnem arhivu v Trstu. Profesor Peter Pavel Klasinc ves čas opravlja mesto direktorja inštituta ter glavnega in odgovornega urednika glasil, ki ju izdaja inštitut – Atlanti in Atlanti+.

Peter Pavel Klasinc je tudi aktiven član Arhivskega društva Slovenije – več let je opravljal funkcijo predsednika društva (1979–1983), sočasno je bil eno leto tudi predsednik Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije. V tem času je skupaj z ostalimi predstavniki jugoslovanskih arhivov sodeloval v projektu Arhivski fondi in zbirke v SFRJ, hkrati pa je bil urednik slovenskega dela te edicije. Arhivsko društvo Slovenije mu je leta 2016 podelilo Aškerčevo nagrado, najvišjo strokovno priznanje v Republiki Sloveniji, ki se podeljuje za dosežke v arhivistiki, in sicer za življenjsko delo na področju slovenske arhivistike, zlasti posredovanja arhivske dediščine javnosti, organizacije študijskega programa arhivistike in dosežkov na arhivskem področju v mednarodnem merilu.

Profesor Peter Pavel Klasinc je avtor več kot petsto znanstvenih, raziskovalnih, študijskih in strokovnih del. Dopolnilno se je izobraževal v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Norveškem in Rusiji ter aktivno sodeloval z mnogimi arhivisti iz celega sveta. Danes je predstojnik študijskih programov Arhivistike na vseh treh bolonjskih stopnjah, član strokovnih komisij in senata AMEU–ECM.

Prednosti študija

Ovladovanje vseh vrst arhivskega in dokumentarnega gradiva 

S pridobljenim znanjem bodo študentje obvladovali arhivsko strokovno delo v arhivskih službah, pri ustvarjalcih arhivskega in dokumentarnega gradiva ter v pristojnih arhivih in drugod, ne glede na to, v kakšnih oblikah in načinih je arhivsko in dokumentarno gradivo zapisano.

Posamezniku prilagojen študij

Program omogoča usklajevanje študija z delom in družino ter prihrani čas in denar, saj predvideva spremljanje predavanj v živo od doma (videokonference, zoom, ...), dostopnost gradiva v spletni učilnici 24 ur na dan, osebne konzultacije s predavatelji po dogovoru, spoznavanje vrhunskih strokovnjakov na domačih in mednarodnih konferencah ter študijskih izmenjavah.

Štipendije in partnerstva

Zaposljivost

Diplomanti študijskega programa Arhivistika se lahko z nazivom diplomirani arhivist zaposlijo:

  • v pristojnih arhivih ali v arhivskih službah pri pomembnejših ustvarjalcih arhivskega in dokumentarnega gradiva, 

  • kot vodje arhivskih služb na ministrstvih, občinah, univerzah, fakultetah, bolnišnicah ter drugih večjih državnih in privatnih ustanovah;

  • kot diplomirani arhivisti, v muzejih, galerijah, knjižnicah in vinformacijskih centrih ter v podobnih ustanovah.

  • TRAJANJE ŠTUDIJA: 6 semestrov / 3 leta
  • KREDITNE TOČKE: 180 ECTS
  • PRIDOBLJEN NAZIV: diplomirani arhivist / diplomirana arhivistka
  • LOKACIJA ŠTUDIJA: Maribor, Ljubljana, na daljavo*
  • ZAČETEK PREDAVANJ: oktober

Vprašanja, pohvale, pobude, mnenja