Konferenca, osredotočena na ustvarjalno industrijo in umetno inteligenco, bo podrobno preučila različne vidike vpliva umetne inteligence na ustvarjalne sektorje. Preko 100 strokovnjakov, ki prihajajo iz 11 različnih držav, bo predstavilo več kot 50 znanstvenih referatov.

“29. konferenca Družba in tehnologija je ob pravem času na pravem mestu. Zagreb z večstoletno akademsko tradicijo predstavlja močen akademski potencial, da konferenca nadaljuje svojo tradicijo, da akademiki dajejo odgovore na ključna aktualna vprašanja novih tehnologij ob aktualnem času. Zato je prav, da na konferenci sodelujejo znanstveniki, univerzitetni učitelji in strokovnjaki iz prakse, ki se dnevno soočajo z novimi izzivi  novih tehnologij v družbi,” je v uvodnem nagovoru povedal predsednik Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak in izrazil hvaležnost preminulima prijateljema akademiku prof. dr. Juriju Plenkoviću in akademiku prof. dr. Mariu Plenkoviću za več desetletno delo na zbliževanju znanstvenikov različnih narodov, držav in kultur iz vseh kontinentov, posebej pa iz centralne in jugovzhodne Evrope. 

Kreativne industrije so vir dohodka, a so pomembne tudi za spodbujanje kulturne raznolikosti in izobraževanja. Tesno so povezane z ekonomijo znanja, novimi tehnologijami in promocijo koncepta trajnostnega razvoja. V zadnjem času med novimi tehnologijami izstopa močan razvoj na področju raziskav umetne inteligence. Umetna inteligenca lahko hitro dekonstruira velike količine podatkov in celo ustvari nove ideje, vendar še vedno nima sposobnosti posnemanja prave človeške ustvarjalnosti in ustvarjanja resnično izvirnih idej. V prihodnjih letih bo umetna inteligenca vplivala na vzorce dela na skoraj vseh področjih. 

Namen konference je analizirati, razpravljati in predstaviti trenutni razvoj sektorja kreativne industrije, predvsem v kontekstu razvoja umetne inteligence z vsemi spremljajočimi pozitivnimi in negativnimi priložnostmi, ki jih ta prinaša.

“Vsi vemo, da je svet soočen z novimi tehnološkimi dosežki, predvsem umetno inteligenco, istočasno pa družba soočena z novimi protislovji, nekateri akademiki  to poimenujemo re-barbarizacija. Ključno vprašanje pred nami je kako vzpostaviti ravnotežje v družbi, ki bo zagotavljalo kontinuiteto dosežkov evropske civilizacije vključno z varovanjem človekovih pravic, dostojanstvom in demokracijo ter pravičnostjo delitve dobrin. Sodobna globalna in regionalna ter vojaška protislovja posebej apelirajo na znanstvenike, da razvijejo in koristijo tehnologije in oblikujejo družbene sisteme v skladu z evropskimi etičnimi normami v službi miru in blagostanja, za reševanje aktualnih protislovij pa je pomemben interdisciplinaren pristop in dialog naravoslovnih, družbenih in duhovnih dimenzij človeka in družbe. Stoletni zgodovinski proces diferenciacije znanosti je pripeljal do faze, ki jo je Hoze Ortega imenoval totalitarizem specializacij. Parcialna znanja in spoznanja so vodila do parcialnih zaključkov, predvsem velikih ideologij in totalitarizmov predvsem 20 stoletja. Prav umetna inteligenca predstavlja novo orodje, ki ustvarjalno in učinkovito lahko poveže različne znanstvene discipline za reševanje sodobnih izzivov. Posebej je danes Evropa soočena z demografskimi trendi, ki so zaradi bega možganov in enostranskih migracij ustvarili prav v državah centralne Evrope velik intelektualni deficit. To protislovje ima evropske dimenzije zato je mogoča rešitev le na evropski ravni tudi z oblikovanjem potrebnih socialnih, kulturnih, vzgojnih, finančnih in institucionalni instrumentov. Evropska konferenca Za človeka gre v organizaciji Alma Mater Europaea z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salzburgu je zato podprla iniciativo podpredsednice Evropske komisije Dubravke Šuice, da se na evropski ravni oblikuje agencija za demografijo, ki naj bo locirana v državi, ki je neposredno soočena s temi izzivi,” je še poudaril dr. Toplak. 

Ta pomemben mednarodni dogodek predstavlja kombinacijo strokovnega znanja in predanosti napredku znanja ter razumevanja vpliva umetne inteligence na družbo, kulturo in gospodarstvo. “Izredno sem hvaležen vsem partnerjem in institucijam, ki so nam pomagali pri izvedbi tega dogodka. Doktorski študijski program Strateški komunikacijski management (študenti in profesorji) Univerze Alma Mater Europaea – ECM je kot sinergijski steber združil in povezal znanstvene revije, fakultete, podjetja in skupnosti, ki so prispevale k organizaciji in izvedbi srečanja, pravi predsednik organizacijskega odbora prof. dr. sc. Ivan Balabanić.

Uvodoma so na konferenci spregovorili tudi dr. sc. Miljenko Šimpraga, predsednik hrvaškega združenja inovatorjev, Holger Haibach, direktor Zaklade Konrad Adenauer za Hrvaško in Slovenijo, Josip Popovac, ravnatelj Agencije za elektronske medije in Maja Vidmar, predsednica Združenja za zaščito, zbiranje in razdelitev nadomestil fonogramskih pravic.

Znanstveni dogodek Alma Mater pripravlja v sodelovanju s Fakulteto za kroatistiko Univerze v Zagrebu, Katoliško univerzo na Hrvaškem, Grafično fakulteto Univerze v Zagrebu, Podjetjem Media net in Hrvaško skupnostjo inovatorjev.

Podrobnosti od dogodku TUKAJ.

Prelistajte tudi ZBORNIK, ki je izšel ob tej priložnosti.