Arhivske znanosti
Arhivistika je samostojna, akademska, multidisciplinarna in interdisciplinarna znanost, ki se ob razvoju informacijske družbe sooča z novimi zahtevami glede ravnanja z arhivskim gradivom. Po obstoječi zakonodaji to ni več le kulturna dediščina, ampak tudi sredstvo za zagotavljanje pravnega varstva posameznikov.
Arhivske znanosti se odsevajo v novih okoliščinah glede preverjanja konsistence, temeljnih strokovnih načel ter jih v različnih tehnoloških okoljih ustrezno kontekstno definirajo in interpretirajo. Za obvladovanje arhivske teorije in prakse so danes potrebna nova znanja, nove metode, ki jih je potrebno razviti in implementirati na zelo velikih količinah arhivskega gradiva. Arhivisti se iz pasivnih varuhov arhivskega gradiva razvijajo v aktivne upravljavce velikih podatkovnih zbirk na različnih medijih, v različnih jezikih in pisavah ter v različnih historičnih in geografskih kontekstih, vse ob upoštevanju zgodovinskega razvoja arhivskih znanosti.
Zakaj izbrati študij arhivskih znanosti?
Doktorski študij arhivskih znanosti predstavlja novost v slovenskem in mednarodnem prostoru. Doktorji arhivskih znanosti bodo imeli vsa znanja za urejanje in reševanje najbolj odgovornih nalog s katerimi se srečujejo ustvarjalci arhivskega in dokumentarnega gradiva v profesionalnih arhivskih ustanovah in v javnem ter privatnem sektorju.
Prav tako bodo potrebni pri ponudnikih storitev in drugih subjektih, ki so kakorkoli povezani s področji upravljanja, ohranjanja in uporabe arhivskih vsebin in njihovih nosilcev v celotnem življenjskem ciklu.
Študijski program je zasnovan proaktivno, saj razvija obstoječa spoznanja s področja arhivske teorije in prakse, hkrati pa omogoča razvoj in implementacijo tistih znanj, rešitev, metod in postopkov, ki so potrebni za objektivno dolgoročno stabilno upravljanje že obstoječih in pričakovanih novih oblik arhivskega gradiva, ne glede na njihove pojavne oblike in okolja, v katerih nastajajo.
Študent bo skozi študij poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti, usposobil se bo za upravljanje arhivskih vsebin tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega gradiva.
Pridobil bo znanja s področja uporabe komplementarnih virov za objektivno razumevanje, prezentacijo in interpretacijo arhivskih vsebin ter za prevzemanje odgovornosti in vodenje zahtevnih kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva, javnega in privatnega sektorja.
POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA
SPLOŠNE IN PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCE IN UČNI IZIDI PROGRAMA
MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDBOLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM
POGOJI O PREHODIH MED PROGRAMI
POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU
Predmetniki
1. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za 1.letnik | 60 | |
1. semester | ||
1 | Relacije arhivskih znanosti | 15 |
2 | Elektronsko arhiviranje in infromacijska infrastruktura | 15 |
2. semester | ||
3 | Metodologije znanstvenega raziskovanja | 20 |
4 | Doktorski seminar – priprava dispozicije doktorske disertacije | 10 |
2. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za 2.letnik | 60 | |
3. semester | ||
5 | Metodologija priprave, izdelave in urejanja znanstvenega dela | 15 |
6 | Raziskovalne metode v arhivistiki in izdelava dispozicije doktorske disertacije | 15 |
4. semester | ||
7 | Individualno znanstveno raziskovalno delo | 10 |
8 | Izbirni predmet I. | 10 |
9 | Izbirni predmet II. | 10 |
3. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za 3.letnik | 60 | |
Skupaj za celotni študij | 180 | |
5. in 6. semester | ||
10 | Izdelava doktorske disertacije | 60 |
IZBIRNI PREDMETI
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
1 | Dokumentni sistemi in arhiviranje | 10 |
2 | Organizacijski sistemi v arhivistiki | 10 |
3 | Tipologija arhivskega gradiva | 10 |
4 | Temeljne prvine arhivskega prava | 10 |
5 | Elementi konserviranja in restavriranje arhivskega gradiva | 10 |
6 | Jeziki in spomeniki - raba, edicije in ohranjanja | 10 |
7 | Glavna dejstva kulturnega razvoja slovenskega prostora | 10 |
8 | Uporaba arhivskega gradiva in varovanje osebnih podatkov | 10 |
9 | Hramba elektronskih dokumentov v zasebnem sektorju | 10 |
10 | Raziskovanje spleta in spletne tehnologije | 10 |
11 | Upravljanje s tveganji pri elektronskem arhiviranju | 10 |
12 | Varovanje in vzdrževanje arhivskih knjig in knjig v arhivih | 10 |
13 | Viri za slovensko kulturno zgodovino | 10 |
14 | Latinska epigrafika | 10 |
15 | Latinska paleografija | 10 |
16 | Arhivsko gradivo in pravni interes | 10 |
17 | Varovanje arhivskega gradiva v vojnih in izrednih situacijah | 10 |
Predavatelji
Prednosti študija
Upravljanje arhivskega gradiva v vseh oblikah
Študij bo poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti, tako da se bodo študenti usposobili za upravljanje arhivskih vsebin tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega in dokumentarnega gradiva ter s tem povezanimi vsebinskimi in kontekstnimi ter tehničnimi in drugimi metapodatki.
Vodenje zahtevnih postopkov
Doktorji arhivskih znanosti bodo sposobni prevzemati odgovornosti za vodenje zahtevnih, kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva, javnega in privatnega sektorja, hkrati pa bodo razvijali kritične refleksije in komunikacijske zmožnosti za vodenje skupinskega dela.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Doktorji arhivskih znanosti bodo izvajali najbolj odgovorne arhivsko strokovno-raziskovalne naloge, določevali bodo kompetence in strategijo razvoja arhivske teorije in prakse ter delovali kot samostojni raziskovalci na vseh področjih arhivskih znanosti.
Po uspešno zaključenem študiju bo doktor arhivskih znanosti:
- soustvarjal akademski razvoj, apliciral raziskovalno delo, izvajal napredno akademsko poizvedovanje po različnih primarnih in sekundarnih virih;
- presojal o kompleksnih situacijah arhivskih vsebin, ne glede na tehnološka okolja in bo sposoben razumeti in kritično presojati ter razreševati zahtevne in kompleksne znanstvenoraziskovalne projekte;
- izvajal temeljne in aplikativne znanstvene raziskave, publiciranje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela v znanstveni, strokovni in laični javnosti.