Siter je že v uvodu moderiranja pojasnil, da slovensko zgodovinopisje o Prekmurju v času druge svetovne vojne razkriva, da gre za prostor s specifiko ter posebnimi karakteristikami, situacijami in okoliščinami, ki niso bile prisotne v nekaterih drugih slovenskih pokrajinah pod zasedbeno oblastjo okupatorjev.

»Prekmurje je bilo v letih 1941–1945 najprej pod nemško, nato madžarsko in končno še pod skupno madžarsko in nemško okupacijo. Je edino slovensko ozemlje, ki ga je osvobodila izključno Rdeča armada in ne partizanske narodnoosvobodilne enote, kakor je bilo to značilno za preostanek Slovenije. Samo ena formacija, tj. Prekmurska četa, je obstajala v tem prostoru pred osvoboditvijo Prekmurja,« je pojasnil Siter. 

O dogodku, na katerem je nastopilo šest govornikov in izvrstnih poznavalcev regijske zgodovine Prekmurja v prejšnjem stoletju, je Siter povedal, »da je srečanje potekalo kot del priprav na prihajajočo 80. obletnico osvoboditve Prekmurja, ki v času osvobajanja predstavlja eno največjih (če ne največjo) vojaških operacij druge svetovne vojne na slovenskih tleh«. 

V svojem referatu se je Siter posvetil zaključnim bojem Wehrmannschafta (in Volkssturma) z Rdečo armado v Prekmurju in okolici ter stanju tozadevnih raziskav. Izpostavil je definicijo, specifiko in kompleksnost Wehrmannschafta ter njegovo triplastno linijo poveljniške podrejenosti. Wehrmannschaft je bil ob koncu marca 1945 odposlan na slovenski del vzhodne fronte v prostor Pomurja k Veržeju v ognjeni bojni krst proti Rdeči armadi, kjer se je ob pomoči ostalih nemških enot izkazal z vsaj eno uspešno bojno akcijo (trajna zaustavitev naleta in prehoda Rdeče armade čez Muro pri Veržeju), kasneje pa se je na terenu razletel in razbežal v silnem neredu, dezorganizaciji in kroničnem dezerterstvu. Siter je še pripomnil, da je o tem tematskem področju znanega zelo malo. »Tudi primarnih (zlasti arhivskih virov) primanjkuje. Vojaški in drugi arhivi v Budimpešti nimajo na to temo ničesar, prav tako ne arhiv v Sombotelu, tudi naš Arhiv Muzeja narodne osvoboditve Maribor ne. Obstajajo sicer nekateri fragmentarni drobci. Od tega največ v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani.«  

Dogodek, ki se je odvil v prostorih nekdanjega nacističnega ujetniškega taborišča Stalag XVIII D (danes MRC Maribor) so organizirali MRC Maribor, Alma Mater Europaea – ISH in Sinagoga Maribor. 

Daniel Siter je tudi nosilec znanstvenoraziskovalne in publicistične dejavnosti v MRC Maribor. Raziskovalno se ukvarja s sodobno slovensko zgodovino 20. stoletja, primarno zlasti z obdobjem druge svetovne vojne na Slovenskem, kjer proučuje vojaške, politične, gospodarske, kulturne in vsakdanje sfere dogajanja ter predvojni in povojni čas, ki se v vzročno-posledičnem kontekstu navezujeta na razdobje druge vojne. Je strokovnjak za življenje Adolfa Hitlerja, zgodovino nacizma, nacističnih ujetniških taborišč, Kulturbunda ter okupacijskih meja in nemške okupacijske politike na Slovenskem. Je avtor pionirskega dela – odmevne znanstvene monografije Rogaška Slatina pod kljukastim križem (v dveh izdajah v letih 2021 in 2023), izvirnih razstav in znanstvenih člankov, strokovnih prispevkov, komentarjev in recenzij, vabljenih predavanj, intervjujev v pogovornih radijskih in televizijskih oddajah, referatov ter prejemnik uradnega priznanja Občine Rogaška Slatina (2022). Redno nastopa in predava na mednarodnih znanstvenih konferencah, simpozijih in okroglih mizah doma in v tujini (Johannesburg, Canterbury, Zagreb, Praga …).