Razstavo so omogočili in pripravili Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor, Univerza Alma Mater Europaea, Muzej zmage in Ministrstvo za kulturo Ruske federacije.

Siter je v uvodnem nagovoru pojasnil, da gre za pozabljeno zgodbo uničevalnega delovanja nacističnega ujetniškega taborišča Stalag XVIII D v Mariboru in pripomnil, »da razstava temelji na večletnem raziskovalnem delu v domačih in tujih arhivih ter drugem zbiranju primarnega zgodovinskega gradiva in dokumentov.«

Stalag XVIII D je bil ustanovljen junija 1941 v okupiranem Mariboru. V letu 1941 je predstavljal enega izmed štirih Stalagov v 18. vojnem okrožju, vendar s številnimi posebnostmi in specifikami. Siter pojasnjuje, da je »Mariborski Stalag v Hitlerjevem Tretjem rajhu pomenil najjužneje locirano ujetniško taborišče in še do danes v avtentični podobi edino ohranjeno v prostoru nekdanjega 18. okrožja«. Med vojno je sprejel skoraj polovico vseh sovjetskih ujetnikov. »Zaradi tega je bila stopnja njihove umrljivosti v Mariboru največja«, dodaja Siter.

Sovjetski ujetniki za razliko od zahodnozavezniških ujetnikov niso spadali pod določila Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929) in zato pri Rdečem križu niso bili vpisani v register vojnih ujetnikov. Posledično so bili načrtno izpostavljeni najslabšemu vsakdanjemu ravnanju, katastrofalnim higienskim, bivalnim in prehrambnim pogojem, sadističnemu stražarskemu izživljanju, zasramovanju, izsiljevanju, zasmehovanju ter izstradanosti, premraženosti in strahotnemu psihofizičnemu mučenju. 

Siter pojasnjuje, da je bila to posledica primeža totalnosti in uničevalnosti vojne, ideološkega spopada med nacizmom in boljševizmom, zblaznelih nacističnih rasnih predstav o manjvrednih slovanskih narodih ter že omenjene odsotnosti konvencijskih določil. »Skozi vse te ukrepe ter skozi zasužnjevanje s prisilnim fizičnim delom jim je bila namenjena kruta smrt«, povzema Siter tragedijo zajetih rdečearmejcev. 

Siter je v zaključku izpostavil zgodovinsko pomembnost odmevnega dogodka: »Naj ta razstava služi svojemu primarnemu namenu – prenašanju neoporečnega zgodovinskega znanja, resnice, spomina in naukov na mlajše generacije, ter kot pobuda za nove raziskave in otvoritve.«

Daniel Siter je tudi nosilec znanstvenoraziskovalne dejavnosti v MRC Maribor. Raziskovalno se ukvarja s sodobno slovensko zgodovino 20. stoletja. Je strokovnjak za življenje Adolfa Hitlerja, zgodovino nacizma, nacističnih ujetniških taborišč, Kulturbunda ter okupacijskih meja in nemške okupacijske politike na Slovenskem. Je avtor pionirskega dela – odmevne znanstvene monografije Rogaška Slatina pod kljukastim križem (v dveh izdajah v letih 2021 in 2023), izvirnih razstav in znanstvenih člankov, strokovnih prispevkov, komentarjev in recenzij, vabljenih predavanj, intervjujev v pogovornih radijskih in televizijskih oddajah, podkastih, referatov ter prejemnik uradnega priznanja Občine Rogaška Slatina (2022), ki mu jo je izročil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Redno nastopa in predava na mednarodnih znanstvenih konferencah, simpozijih in okroglih mizah doma in v tujini (Johannesburg, Canterbury, Zagreb, Praga …).