“Namen te publikacije je osvetliti pomen arhivskega gradiva, poudariti ključne pravne določbe temeljne arhivske zakonodaje ter spodbuditi njeno dopolnitev in nadgradnjo. Tako študenti arhivistike kot širša javnost morajo razumeti, da je učinkovita arhivska zakonodaja največji garant za ohranitev arhivskega gradiva, ki ga potrebujemo na različnih področjih življenja,” izpostavlja dr. Melik in nadaljuje: “Arhivsko gradivo preprosto potrebujemo za preživetje, vsak posameznik in vsi skupaj. Pravna in arhivska znanost si morata podati roko in oblikovati dobro in učinkovito zakonodajo, ki bo vsebovala natančne določbe o bistvenih nalogah tistih, ki so odgovorni za dejavnost na arhivskem področju.”

V naši državi ni knjige z naslovom Arhivsko pravo. Obstajajo monografije, ki predstavljajo arhivistiko, poslovanje z zapisi ter veljavno arhivsko zakonodajo in podzakonske akte s področja arhivske dejavnosti. Te monografije so izšle pred več kot desetimi leti in potrebujejo dopolnitve v skladu z novimi družbenimi razmerami ter novim načinom poslovanja z zapisi, ki je posledica novih tehnologij.

V Sloveniji prevladuje mnenje, da zapisi, ki imajo trajno vrednost, služijo predvsem potrebam raziskovalcev preteklosti ter oblikovanju oziroma ohranjanju kolektivnega spomina. Vendar pa je resnica daleč od tega. Brez zavedanja o pomenu arhivskega gradiva za zaščito človekovih pravic, demokracije ter vladavine prava teh vrednot ni mogoče vzpostaviti.

Pomen publikacije je opozoriti pravno in drugo javnost na pomen arhivskega gradiva, ki presega tudi državne in narodnostne meje. Slovenija je dober primer države, ki je na podlagi arhivskega gradiva sanirala mnoge krivice preteklosti. Prav tako pa je Slovenija tudi primer nerazumevanja pomena arhivskega gradiva. Razen nekaj odločb ustavnega sodišča, ki to jasno izpričujejo, je 17. decembra 2020 to potrdila tudi sodba Sodišča EU v zadevi C-316/19. Sodišče EU je v celoti ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji, ki je z enostranskim zasegom dokumentov, ki so del arhivov ECB, kršila načelo nedotakljivosti arhivov Evropske unije. Ta sodba je precedens in zgled tudi za ostale članice EU.

“Publikacija ne nazadnje tudi opozarja na dejstvo, da je Univerza Alma Mater Europaea institucija, ki usposablja kandidate ne le za delo v javnih arhivih, temveč tudi za delo pri ustvarjalcih arhivskega gradiva in tako skrbi za ohranitev spomina in dokaznega gradiva slovenske države in družbe. In končno je publikacija pomembna tudi kot poziv k harmonizaciji arhivskega prava članic Evropske unije, ki je kljub velikim načrtom v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja povsem zamrla,” še zaključi. 

Publikacija je objavljena TUKAJ.