Tridnevno srečanje je potekalo na Oddelku za zgodovino Univerze v Firencah (Palazzo Fenzi), gostil pa ga je profesor Zeffiro Ciuffoletti, nekdanji direktor oddelka in ustanovitelj Inštituta Firence za Evropo (ISFE). Udeležili so se ga tudi prof. Tanja Angleitner (EASA Alma Mater), prof. Alberto Zucconi, prof. Ugo Bardi in dr. Donato Kiniger Passigli (WAAS člani), dr. Gian Luca Corradi in dr. Edoardo Tabasso (Univerza v Firencah).

Izobraževanje ima ključno vlogo pri krepitvi družbne kohezije, spodbujanju kulturnega razumevanja in reševanju globalnih izzivov. Na tej podlagi se med pomembnimi univerzitetnimi mrežami razvijajo medakademska sodelovanja in prilagojeni študijski programi v okviru načel človeške varnosti. Udeleženci srečanja so se strinjali, da bi Firence, zaradi svoje zgodovinske tradicije in vloge zibelke renesanse, lahko postale idealno središče za interdisciplinarne humanistične in družbne študije, ki bi povezovale kulture v duhu miru. V Firencah trenutno deluje že 30 kampusov mednarodnih univerz, katerih študenti bi imeli koristi od poglobljenega razumevanja evropske kulture in zgodovinskih tradicij.

V svetu, ki se sooča z naraščajočimi konflikti in zakoreninjenimi sovražnostmi, sta Svetovna akademija umetnosti in znanosti (WAAS) ter Evropska akademija znanosti in umetnosti (EASA) predstavili drzno vizijo za globalno mirovno ofenzivo, ki je bila lansko jesen začeta v Mariboru, Slovenija. Pobuda, ki jo vodi WAAS, si prizadeva identificirati praktične ukrepe za zmanjšanje napetosti in spodbujanje sodelovanja preko večplastnega mirovnega napora.

Globalna mirovna ofenziva predvideva tristopenjski pristop:

1.     Začetni ukrepi za krepitev zaupanja: pionirske, simbolične geste in postopni ukrepi za zmanjšanje napetosti, ki spodbujajo dialog in vzpostavljajo zaupanje.

2.     Sodelovanje za človeško varnost: večja zavezanost ciljem trajnostnega razvoja (SDGs) ob hkratnem reševanju širših globalnih izzivov.

3.     Dolgoročna rešitev konfliktov: spodbujanje trajnega miru skozi kulturno, znanstveno in izobraževalno diplomacijo, podprto s tradicionalnimi diplomatskimi kanali, parlamentarno diplomacijo in mirovno vzgojo.

Osrednji koncept strategije je Graduirana reciprociteta pri zmanjševanju napetosti (GRIT), ki temelji na enostranskih koncesijah za spodbujanje vzajemne deeskalacije. Zgodovinski primeri, kot so Gorbačovove jedrske koncesije in Sadatov nagovor v Knesetu, ponazarjajo potencialno učinkovitost tega pristopa.

Mirovna ofenziva si prizadeva bistveno spremeniti pristop h konfliktom in jih preoblikovati iz nerešljivih problemov v priložnosti za izgradnjo trajnega miru. To pomeni prednostno obravnavo preprečevanja konfliktov ter zagotavljanje, da so vsi mirovni napori globoko zakoreninjeni v potrebah in perspektivah lokalnih skupnosti. Pobuda nagovarja temeljne vzroke konfliktov, ne glede na to, ali gre za spore glede naravnih virov ali globoko zakoreninjene etnične in verske delitve.

Za krepitev zaupanja in spodbujanje sodelovanja predlaga izvajanje niza postopnih in javno odmevnih iniciativ. Ti ukrepi za krepitev zaupanja ustvarjajo osnovo za širšo vključenost mladih in različnih deležnikov ter oblikujejo široko in vključujočo koalicijo za mir. Uspeh Mirovne ofenzive je odvisen od trajnostnega izvajanja teh pobud in krepitve občutka lokalnega lastništva, s katerim bodo skupnosti same postale arhitekti svoje mirne prihodnosti.

Pobuda bo izkoristila strokovno znanje sorodnih organizacij in posameznikov za spodbujanje stalnih mirovnih prizadevanj, pri čemer bo WAAS igral ključno vlogo pri vključevanju koncepta človeške varnosti v ta projekt. WAAS je lani zaključil kampanjo „Human Security for All (HS4A)“ v partnerstvu z Združenimi narodi (UNTFHS).

Globalna mirovna ofenziva poziva k usklajenemu prizadevanju za preoblikovanje kriz v priložnosti s pomočjo strateških enostranskih ukrepov ter s tem utira pot prihodnosti trajnega miru in človeške varnosti za vse.