Letos se konferenci pridružuje tudi Svetovna akademija umetnosti in znanosti (WAAS), kar dogodku prinaša novo globalno razsežnost.

Rektor Univerze Alma Mater Europaea, prof. dr. Ludvik Toplak, izpostavlja, da "Univerza Alma Mater Europaea ostaja središče akademskega dialoga in inovacij, ki postavljajo človeka v ospredje znanstvenega napredka.”

Letošnja konferenca bo obsegala 250 avtorjev iz 37 držav in obljublja široko globalno razsežnost in poglobljeno razpravo o prihodnosti družbene in tehnološke vzdržljivosti za zdravstveni in trajnostni razvoj. "S konferenco Za človeka gre Univerza Alma Mater Europaea vsako leto pripelje v Slovenijo znanstvenike in mnenjske voditelje iz najboljših evropskih in svetovnih univerz,« dodaja izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič, podpredsednik Organizacijskega odbora konference Za človeka gre.

Plenarni del konference bosta otvorila Klaus Mainzer, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA), ter Donato Kiniger-Passigli, podpredsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti (WAAS), ki bosta razpravljala o ključnih izzivih sodobnega časa.

Kiniger-Passigli bo predstavil pobudo The Peace Offensive, ki poudarja proaktivno vlogo akademske skupnosti pri izgradnji miru in preprečevanju konfliktov. Pobuda temelji na treh stebrih:

• Strateška deeskalacija: Lokalizirane pobude na področju kulturne, znanstvene, ekonomske in izobraževalne diplomacije.

• Gradnja zaupanja: Spodbujanje medkulturnega dialoga, partnerstev in vključevanja deležnikov.

• Izboljšan dialog: Uporaba diplomacije, izobraževanja in tehnologije (vključno z umetno inteligenco) za vplivanje na politične odločitve in prizadevanja za mir.        

"Akademska skupnost nosi odgovornost, da predvideva spremembe, spodbuja dialog in razvija inovativne rešitve za mir. Zdaj je čas za usklajeno globalno pobudo za mir," poudarja Kiniger-Passigli.

Celotni izjavi Donata Kiniger-Passiglija na novinarski konferenci 5. marca lahko prisluhnete TUKAJ.

Luciana Duranti, profesorica na Univerzi Britanske Kolumbije, bo obravnavala izzive digitalizacije in arhiviranja v dobi hitrega tehnološkega razvoja. Štefan Luby, profesor in raziskovalec na Slovaški akademiji znanosti, bo predstavil najnovejše dosežke na področju nanomedicine in njihov potencial za prihodnost zdravstvene oskrbe. Alberto De Franceschi, profesor na Univerzi v Ferrari in KU Leuven, bo osvetlil izzive in priložnosti trajnostnega razvoja umetne inteligence ter njene dolgoročne učinke na družbo. Jens Habermann, generalni direktor BBMRI-ERIC, bo v svojem prispevku obravnaval vlogo sodobnih tehnologij v medicini in njihov vpliv na napredek zdravstvenih ved. Andrei Marga, nekdanji romunski minister za izobraževanje, bo raziskoval povezavo med razumom, odpornostjo in izogibanjem distopičnim scenarijem prihodnosti. Ferenc Miszlivetz, profesor na Univerzi Pannonia, bo govoril o tem, kdo oblikuje pravila v času hitrih sprememb in kako se družba lahko prilagodi. Wei Yang, profesor z Univerze Zhejiang, bo predstavil napredno tehnologijo za zaznavanje mišične utrujenosti v realnem času z uporabo FES-integriranega eksoskeletnega sistema. Poseben poudarek na zdravstveni oskrbi starejših bo imela Christina L. Shenvi, ki bo govorila o tem, kako zagotoviti, da geriatrična urgentna oskrba ostane osredotočena na posameznika.

Ob bogatem akademskem programu konferenca ponuja izjemne priložnosti za mreženje, vključevanje v mednarodne raziskovalne projekte ter aktivno sodelovanje študentov, ki pridobivajo neprecenljivo strokovno znanje, vzpostavljajo ključne akademske povezave in souoblikujejo vrhunsko znanstveno razpravo.

Več o konferenci in programu najete TUKAJ. 

***

Alma Mater – stičišče vrhunskega znanja in globalnega povezovanja

V letu 2024 je bila konferenca Za človeka gre ključen mednarodni akademski dogodek v Evropi. Tema V službi trajnosti in dostojanstva je povezala strokovnjake iz elitnih univerz kot so Harvard, Stanford, UCL in ETH Zürich. Otvorila jo je Dubravka Šuica, podpredsednica Evropske komisije, ki je poudarila pomen pripravljenosti na krize in vseživljenjskega učenja. Med vidnimi govorci sta bila tudi Klaus Mainzer in bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.