(Maribor, 13. marec 2021) – Včerajšnji prvi dan mednarodne konference Alma Mater Europaea se je zaključil z odmevnim plenarnim srečanjem na temo trajnostnega razvoja in digitalne transformacije, ki z roko v roki usmerjata tudi slovensko prihodnost. Okrogle mize, posvečene 30. obletnici samostojnosti in monetarne suverenosti Slovenije, ki jo je z osrednjim predavanjem otvoril profesor Jeffrey Sachs iz Columbia University, so se udeležili finančni minister RS mag. Andrej Šircelj, svetovalec predsednika Republike Slovenije za področje ekonomije in financ dr. France Arhar, predsednik Alma Mater Europaea ECM prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik prve Vlade RS Alojz Peterle, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa dr. Boris Pleskovič, predsednik Global Family Business Institute prof. dr. Laurence Hewick in prof. dr. Mejra Festić iz Univerze v Mariboru. Sachs se je uvodoma zahvalil in čestital Alma Mater Europaea za pripravo konference. Spomnil se je časov, ko je pomagal pri uvajanju prve slovenske valute tolarja in ta čas označil za izkušnjo, ki se je še danes rad spominja. Slovensko razglasitev neodvisnosti je opisal kot uspešno operacijo v dramatičnih razmerah, s katero se je Slovenija uspela izogniti vojni v regiji. Sachs je pohvalil Slovenijo za njen razvoj v 30 letih samostojnosti in kot dokaz za to navedel: » Pravkar sem pogledal številke, slovenski BDP na prebivalca je leta 1992 znašal 50 odstotkov BDP Nemčije, zdaj slovenski bruto družbeni proizvod na prebivalca znaša 73 odstotkov nemškega.     

Po treh desetletjih je prof. dr. Jeffrey David Sachs  s svojim znanjem spet bil aktivno prisoten v Sloveniji. Izjemno ugleden strokovnjak, ki slovi kot eden najbolj pronicljivih in podkovanih na področjih trajnostnega in ekonomskega razvoja ter boja proti revščini, je s svojim udarnim nastopom dotaknil družbeno aktualnih tem. Tako je spregovoril o vlogi družabnih omrežij v obdobju pandemije in po njej, o digitalnih valutah in bitcoinu. Podal je osebni pogled glede usmeritev globalne strategije za okrevanje po ekonomski krizi, ki je posledica svetovne pandemije Covid-19. Sachs je v svojem nastopu govoril o spopadanju sveta s pandemijo novega koronavirusa. Poudaril je, da še vedno ni jasno, zakaj je skoraj ves zahodni svet, brez izjeme, tako popolnoma odpovedal pri obvladovanju pandemij. Poudaril je, da po boju s koronavirusom nikakor ne smemo pozabiti na ustrezno, iskreno in kritično evalvacijo celotnega procesa soočanja s pandemijo. 

Rešitve krize koronavirusa omogoča prav digitalizacija

»Evropska unija se mora predvsem globoko in iskreno zamisliti, kaj je šlo narobe pri obvladovanju pandemije. Azijsko pacifiške države so se veliko učinkoviteje spopadle z njo. Kitajska, Tajvan, Hongkong, Koreja, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija, Vietnam, Tajska, Kambodža, večino držav Azijsko pacifiške regije, severovzhodne Azije, Avstralije in Nove Zelandije, so imele veliko manjšo smrtnost kot preostali del sveta. Mi se primerjamo med seboj z našimi sosednjimi državami, ki so bile pri spopadanju s pandemijo prav tako neuspešne, namesto, da bi se primerjali z drugimi deli sveta. Priznati si moramo, nekaj je šlo zelo narobe v našem javnem zdravstvu in v odgovoru celotne družbe na pandemijo. Menim, da je za to delno kriv odnos vladajočih in delno odnos družbe kot take. V ZDA je nekoliko bolj jasno, kaj se je zgodilo, saj smo imeli za predsednika Donalda Trumpa. A Evropa ima veliko boljše voditelje in tudi Evropa se je zelo slabo spopadla s pandemijo. Javnost je predstavljala težavo, saj ni želela razumeti in se je pritoževala nad ukrepi vlad. Po tem, ko bo pandemija končana, se mora Evropska unija globoko in iskreno zamisliti, kaj je šlo narobe. Treba je namreč sprejemati učinkovite ukrepe, cepljenje, ki je vitalnega pomena, je v Evropski uniji popolna polomija, odgovornost do javnosti pa je bistvena.«  Sachs digitalno transformacijo sveta ponazori z dogajanjem v preteklem letu, ki je povezano s pandemijo koronavirusa. Posebej je poudaril, da je rešitev pandemije, predvsem povezana s snovanjem in proizvodnjo zdravil, ki je močno odvisna prav od globalnega tehnološkega napredka. A ne le na zdravstvenem področju, preteklo leto je digitalizacijo vneslo tudi v polje šolstva in umetnosti, priznani ekonomist pa logiko napredka s pomočjo tehnoloških inovacij podpre tudi s svojo novo knjigo The Ages of Globalization – Geography, Technology and Institutions. Poudaril je, da v razmišljanju o digitalni transformaciji nikakor ne moremo mimo vloge preteklih znanstvenih inovacij in tehnoloških odkritij, kot je parni stroj, ki so postopoma tlakovala pot za vedno nove in nove možnosti kot jih poznamo danes. 

Od kritike socialnih omrežjih do polemike kriptovalut 

Dokaz digitalne transformacije so tudi novosti, ki svoj preboj doživljajo šele v zadnjem času, kot so recimo tehnologija za izkoriščanje obnovljivih virov energije, umetna inteligenca, 5G in celo prihajajoči 6G. Pri tem je opozoril, da zgodovina dokazuje, da sicer vsaka prebojna tehnologija v družbi povzroči tudi konflikt, bodisi na nacionalni ali mednarodni ravni, a prav to omogoča nenehno izboljšavo inovacij, seveda z zavedanjem, da vsako tehnologijo spremlja odgovornost posameznika ali skupine posameznikov za etično ravnanje z inovacijo. Sachs je govoril tudi o vplivu, ki ga imajo družbena omrežja na dogajanja na borzi in v gospodarstvu. »Menim, da bi se morali svetovni politiki odpovedati uporabi twitter računov. Menim, da je twitter popolna katastrofa. To je pokazal tudi primer Donalda Trumpa. Potrebujemo sofisticirane razprave in dialog, ki je daljši od 280 znakov. Ne moremo si privoščiti , da tako prazno komuniciranje nadomešča družbeni razmislek. Menim, da so družbena omrežja veliko bolj težava kot rešitev česarkoli v družbi.« 

Sachs je po pronicljivem nagovoru spretno in poglobljeno odgovoril tudi na številna vprašanja občinstva, pri čemer se je še posebej ustavil ob pomenu fizične, resnične komunikacije, ki jo po njegovem mnenju spletna, digitalna nikakor ne more nadomestiti. Ob številnih prednostih, ki jih prinašajo socialna omrežja, pa hkrati po njegovem mnenju predstavljajo tudi tveganje za posameznikovo zasebnost, vseprisotni nadzor, zasvojenost, prikrito oglaševanje in podobno. 

Na vprašanje o kriptovalutah je povedal, da ne verjame v kripovalute in bitcoine in jih ne mara. »Pri bitcoin rudarjenju gre za neverjetno izgubo resursov, za to so potrebne ogromne količine električne energije in posredno seveda tudi izpustov CO2 brez neke širše vrednosti za družbo. Vsaj jaz je ne vidim. Še bolj pomembno je naslednje. Bitcoin lahko doseže trilijon dolarjev tržne kapitalizacije, kar se meni zdi podobno ponarejanju. Od kod ta vrednost? Prihaja od vseh nas, ki imamo dolarje, evre in druge valute, ker je nekdo, nekaj, kar nima nobene vrednosti, razglasil, da jo ima. In ker na finančnih trgih obstajajo mehanizmi, ki ustvarjajo mehurčke in dajejo vrednost v dolarjih in evrih v zameno za, bom rekel, navaden zrak. Tako ima zdaj bitcoin menjalno vrednost triljona dolarjev in tisti, ki ga ima, lahko kupi enake dobrine, kot jih lahko nekdo z evri in dolarji na bančnem računu.« Digitalne valute, kot je morebitno uvajanje digitalnega evra ali digitalnega dolarja, je nekaj popolnoma drugega, poudarja Sachs, saj gre pri slednjem za učinkovit način izvajanja denarnih transakcij, ki se ne odpoveduje možnosti sledenja nezakonitim finančnim operacijam in odkrivanju davčnih goljufij. Zato podpira procese digitalizacije klasičnih svetovnih valut.

Jutri monetarne politike –  v trajnost, digitalizacijo in pozitivno vzpodbudo

Sachsovemu pozdravnemu govoru in ideji digitalnega evra je sledil še govor mag. Andreja Širclja, slovenskega finančnega ministra, ki se je dotaknil izzivov, ki jih na monetarno področje prinaša digitalna transformacija. S tem so po njegovem mnenju povezani novi izzivi monetarne politike tako v Sloveniji kot na svetovnem monetarnem prostoru. S tem povezani finančni ukrepi in prihodnost, predvsem z učinkovitim spopadanjem s trenutno krizo, ki je po njegovem mnenju drugačna kot finančna kriza izpred desetih let. O pristopih pri obvladovanju posledic povezanih s pandemijo koronavirusne bolezni, so na zaključku uvodnega dne konference spregovorili še dr. France Arhar, dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Laurence Hewick in prof. dr. Mejra Festić, ki so izpostavili, da je monetarna prihodnost Slovenije, Evrope in sveta kljub številnim izzivom v prizmi digitalne transformacije pozitivna, strahovi, da bi se ponovilo dogajanje ob finančni krizi iz preteklega desetletja, pa odveč. 

Medtem ko je strokovni javnosti dr. Sachs izjemno spoštovan, ga po prodornih strokovnih delih pozna tudi širša javnost. V zadnjem času pozornost vzbuja predvsem njegova zadnja knjiga The Ages of Globalization – Geography, Technology and Institutions, med bolj branimi pa so tudi The end of Poverty: How we can make it in our Lifetime; Common Wealth: Economics for a Crowded Planet in pa The Age of Sustainable Developement. 

Prof. dr. Jeffrey David Sachs je eden od svetovno najbolj prepoznavnih ekonomistov, ameriški akademik, analitik, svetovalec in trenutno tudi direktor Centra za trajnostni razvoj na Columbia University. Slovi kot eden najbolj pronicljivih in podkovanih strokovnjakov za področji trajnostnega in ekonomskega razvoja ter boja proti revščini, kot svetovalec pa je na povabilo Peterleta, takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije, pečat pustil tudi v monetarnem razvoju Slovenije. 

###

Več o dogodku:  https://conference.almamater.si/?lang=si

###

Za podrobnejše informacije: Katarina Pernat, katarina.pernat@almamater.si, 041 645 630 

Galerija