Splošni cilj projekta je bil izboljšanje akademskega razumevanja programov PAAC ter šolam omogočiti uvedbo telesne dejavnosti v kurikulum, z vključitvijo tujih strokovnjakov iz Norveške, Avstrije, Belgije in Slovenije. Alma Mater je k sodelovanju povabila učitelje in učence iz dveh mariborskih osnovnih šol OŠ Toneta Čufarja in OŠ Ludvika Pliberška ter OŠ Ormož in OŠ Duplek. 

»Vključitev aktivnega učenja v osnovnošolski kurikulum se je izkazala kot izjemno učinkovita metoda v boju proti debelosti otrok ter s tem povezanimi telesnimi in duševnimi zdravstvenimi izzivi, hkrati pa je pozitivno vplivala na njihov učni uspeh. Otroci, ki so sodelovali v programu aktivnega učenja, so po 6-mesečni intervenciji dosegli povečanje mišične mase in zmanjšanje deleža telesne maščobe. Opazili smo tudi izboljšanje nekaterih gibalnih sposobnosti, še posebej moči in vzdržljivosti,« pojasnjuje vodja projekta na Alma Mater doc. dr. Luka Šlosar. 

Projekt aktivnega učenja predstavlja pomemben korak k celostnemu razvoju otrok in spodbujanju zdravega načina življenja. Sodelovanje med različnimi šolami in državami pa je pripomoglo k širjenju idej ter izmenjavi izkušenj na področju izboljšanja zdravja in učnega okolja otrok.

»V tem projektu smo prepoznali veliko dodano vrednost. Aktivna udeležba vseh udeležencev, tako učencev, staršev in učiteljev, je doprinesla k izboljšanju kognitivnih in gibalnih sposobnosti. Z učenjem v gibanju zadovoljujemo otrokovo  naravno potrebo po gibanju in omogočamo aktivno sodelovanje vsem učencem, ne glede na telesne preddispozicije, znanje in starost, sta povedali užiteljici iz OŠ Duplek Andreja Konrad in Hajdi Kelc.  

Tudi na Osnovni šoli Ormož so opazili, da sprememba življenjskega sloga otrok z vse večjo uporabo moderne tehnologije in pomanjkanjem gibanja vplivala na razvoj fine motorike, gibljivosti, koordinacije, pozornosti in koncentracije učencev. »V učni proces smo vključili gibanje različnih intenzitet, ki smo ga dosegli na primer s štafetnimi igrami, igrami hitrega odzivanja, vajami za moč, hitrost in koordinacijo gibanja. Učenci 2., 3. in 4. razreda so izvedli do 45 minut pouka - slovenščine, matematike, spoznavanja okolja, naravoslovja in tehnike, družbe - dnevno skozi aktivne oblike gibanja. Učiteljice so izvedle aktivnosti v 15 do 20 minutnih intervalih ali 45 minutni gibalno aktivni učni uri. Obliko učnega gradiva in pripomočke so prilagodile izbrani gibalni aktivnosti,« pojasnjuje koordinatorica projekta na OŠ Ormož profesorica Urška Stanko in dodaja, da so z uporabo metod aktivnega učenja pri učencih opazili večjo motiviranost, izboljšano pozornost in koncentracijo. 

Prav tako so povečano sposobnost za osredotočenost, kadar se izvaja pouk z gibanjem t. i. aktivne metode učenja, ugotovili na OŠ Toneta Čufarja Maribor. "Učenci so si lažje in hitreje zapomnili snov, povečala se je tudi motivacija in pripravljenost za delo. Ker je učenje, ki poteka v gibanju in skozi igro kakovostnejše, saj je bolj dinamično, pestro, zabavno, motivacijsko in zdravo, bomo na naši šoli še naprej vključevali aktivne metode učenja v rednem pouku, kot tudi v razširjenem programu," pojasnjuje profesorica Živa Podbevšek.

Člani projektne skupine so se ob zaključku srečali v prostorih Alma Mater Europaea v Mariboru, kjer so širši zainteresirani publiki predstavili primere dobre prakse. "Aktivno učenje je učencem omogočilo pridobivanje znanja na drugačen način. Povečana količina gibanja pajih naredila srečnejše in uspešnejše," so sklenili z obljubo in željo, da s tovrstnimi aktivnostmi v izobraževalnem procesu nadaljujejo.