»Želimo ugotoviti, kako starejši odrasli doživljajo svoje ožje in širše bivalno okolje glede na občutenje lastne varnosti; s katerimi nevarnostmi, ovirami oziroma omejitvami se soočajo, na kakšen način se z njimi spopadajo in kakšen je njihov učinek na njihovo vsakodnevno funkcioniranje. Prav tako nas zanima, ali se v svojem bivalnem okolju poslužujejo kakšnih strategij, pripomočkov ali prilagoditev, kdo jim svetuje in katere so njihove prednosti oz. slabosti,« pojasnjuje prof. dr. Jana Goriup predstojnica študijskega programa socialna gerontologija na Alma Mater in dodaja, da je uspešno staranje odvisno od različnih vidikov varnosti ter dostopa ustreznih storitev v skupnosti glede na potrebe starejših odraslih.

»Zagotavljanje dostopa do potrebnih storitev spodbuja sodelovanje v skupnosti in starejšim odraslim nudi razloge, da se odpravijo iz svojega domačega okolja ter se aktivno vključijo in povežejo z lokalno skupnostjo,« še poudarja dr. Goriupova. 

Sodelujoči strokovnjaki in znanstveniki so se v okviru razprave na 11. Mednarodni znanstveni konferenci Za človeka gre: Družbeni in tehnološki razvoj v službi varnosti in dostojanstva osredotočili na tudi na to, katere so preproste spremembe, ki jih lahko starejši odrasli naredijo doma ali v institucionalnem bivanju, da ostanejo varni; kako naj starejši odrasli načrtujejo razmere za nujne primere za njihovo varno bivanje; kakšna je finančna varnost starejših odraslih v postmoderni družbi in tudi kakšna je vloga socialnega gerontologa za premagovanje problemov nevarnosti v življenju starejših odraslih.