Predsednik Alma Mater Europaea – ECM prof. dr. Ludvik Toplak je uvodoma zbranim zaželel obilo dobre volje in elana ter se zahvalil sodelavcem za uspešno sodelovanje in za vse razvojne pobude skozi desetletje in pol: »Alma Mater ima približno 2000 študentov, preko 200 sodelavcev. Sodelujemo z več kot 100 partnerskimi institucijami v domačem in tujem prostoru ter 250 učnimi bazami v Italiji in Avstriji. V minulih petnajstih letih delovanja smo izobrazili preko 1500 diplomantov prve, druge in tretje stopnje. Zelo smo ponosni na dejstvo, da so naši diplomanti najbolj zaposljivi na slovenskem in evropskem trgu dela. Alma Mater Europaea je v fazi organizacijske preobrazbe v univerzo. Izpolnjuje namreč vse pogoje, pedagoške in raziskovalne, hkrati pa uživa veliko zaupanje drugih univerzah v Evropi, ki našim študentom nudijo izmenjavo preko Erasmusa.«

V nadaljevanju je predsednik Akademskega zbora prof. dr. Sebastjan Kristovič spregovoril o študijskem procesu in kakovosti izobraževanja ter se osredotočil na dejstvo, kako postati še boljši? »Na Alma Mater presegamo povprečje v slovenskem prostoru in tudi širše, vendar je vedno treba strmeti k izboljšavam. Mi smo tisti, ki moramo zagotoviti kakovostni študijski proces, pri čemer je bistvenega pomena, da študente aktivno vključimo, da se čutijo upoštevani in postanejo del študijskega procesa,« je bil jasen dr. Kristovič in dodal, da je recept za uspeh sestavljen iz pomembnosti odločitve, postavitve ciljev, discipline in vztrajnosti.

Akademski zbor je pozdravila tudi doc. dr. Polonca Pangrčič, ki je predstavila na novo ustanovljen Center za pedagoško-didaktični razvoj in podporo učiteljem na Alma Mater Europaea – ECM: »Želimo ustvarjati pozitivno, enotno in koherentno pedagoško klimo med pedagoškim osebjem ter konsistentno pedagoško držo organizacije Alma Mater. V centru bomo nudili vso pedagoško-didaktično pomoč, vodili in uvajali pedagoške projekte in novosti visokošolske didaktike, sodelovali z učitelji in predstojniki in sooblikovali standarde za izvajanje pedagoških programov.« Na koncu je vsem zaželela še uspešno in navdihujoče študijsko leto. 

Vodja IKT službe na Alma Mater Marko Bencak je predstavil uporabo Flow spletnega vmesnika, kjer zaposleni enostavno upravljajo predmete in ostale podatke o stopnjah udeležbe na predavanjih. »Predavatelji lahko preprosto beležite prisotnost svojih študentov s pomočjo QR kode – tako na predavanjih v živo kot tudi pri udeležbi preko spleta. Poleg tega Flow zagotavlja vpogled v stopnje udeležbe v realnem času tako za zaposlene kot tudi za študente.«

Dejavnosti v minulem študijskem letu in načrte za letošnje je povzel predsednik Študentskega sveta Vid Vedlin. “Izpeljali smo projekt digitalnega opismenjevanja, sodelovali smo pri akreditaciji nove lokacije Alma Mater v Celju ter pri številnih drugih promocijskih aktivnostih Alma Mater, uvodnem in uvajalnem dnevu, organizirali smo tečaj kineziotapinga in medixal flushinga ter tradicionalni študentski piknik. Sedaj se pripravljamo na Brucovanje, ki bo 26. oktobra, načrtujemo pa tudi obuditev športne sekcije.”

Področje znanstveno-raziskovalnega in projektnega dela je zajel izr. prof. dr. Matej Mertik, koordinator znanstveno-raziskovalnega dela in predstavil projektni program za letošnje
 študijsko leto, pri čemer je poudaril, da je Alma Mater v minulem letu oddala 44 projektov na različne razpise, od tega 24 na program Evropske komisije. 

Doc. dr. Luka Martin Tomažič je ob zaključku spregovoril še o aktivnostih mednarodne pisarne  in kakovostnega mednarodno znanstveno-raziskovalnega in razvojnega sodelovanja, ki je skladno z slovenskimi in veropskimi smernicami. »Vključujemo se v evropske mreže univerz, ohranjamo in poglabljamo odnose znotraj Evropske akademije znanosti in umetnosti, vedno znova pritegnemo vrhunske znanstvenike iz tujine ter ohranjamo in višamo nivo mednarodne konference z edukativnimi, raziskovalnimi in razvojnimi cilji. Raziskovalno in razvojno smo povezani z visoko rangiranimi tujimi univerzami, dodatno smo se povezali z Univerzo v Beogradu in Univerzo v Bologni. Naši strateški cilji so ohranjanje in pridobivanje kakovostnih partnerjev ter spodbujanje mobilnosti in njene kakvosti, hkrati pa želimo s povečanjem števila skupnih predmetov in programov s tujimi visokošolskimi institucijami spodbujati razvoj medkulturnih kompetenc.”