Mladi raziskovalci so predstavili inovativne študije s področja genetike, ekologije, mikrobiologije in medicine, s katerimi so dokazali, da prihodnost znanosti sloni na radovednosti, predanosti in interdisciplinarnem razmišljanju.

Dijakinja Eva Grbič je preučevala genomsko analizo pri mladih športnikih z namenom razlikovanja med športnim srcem in zgodnjimi oblikami kardiomiopatij. Njena študija je pokazala, da je sekvenciranje nove generacije (NGS) izjemno uporabno orodje za zgodnje diagnosticiranje potencialno nevarnih srčnih obolenj. To odkritje lahko prispeva k izboljšanju preventivne medicine pri mladih športnikih in zmanjšanju tveganja za nenadne srčne zaplete.

Ema Mirič in Zala Salaj sta s svojo raziskavo o vplivu različnih tipov travnikov na raznolikost opraševalcev v mariborski regiji osvetlili pomen ohranjanja ekosistemov. Njune ugotovitve kažejo, da ekstenzivni travniki podpirajo največjo pestrost in številčnost opraševalcev, kar je ključno za trajnostno kmetijstvo in biodiverziteto. Opraševalci imajo ključno vlogo pri pridelavi hrane, zato so njune ugotovitve pomembne za kmetijce in naravovarstvenike.

V področje mikrobiologije sta se podali Lara Mladenič in Andreja Lovrec, ki sta raziskovali antimikrobne lastnosti medu. Rezultati njune raziskave so pokazali, da ima domači kostanjev med najmočnejše protibakterijske učinke, kar odpira nove možnosti za uporabo naravnih snovi v medicini. Njuna raziskava nakazuje, da bi lahko določene vrste medu služile kot naravna alternativa antibiotikom, kar bi lahko imelo velik pomen v boju proti vse večji odpornosti bakterij na sintetična zdravila.

Neli Gošnjak in Ana Čelan sta opozorili na tihi ekološki problem – rezistentne bakterije v vodnih virih. Njuna analiza mikrobioloških parametrov studenčne in izvirske vode je razkrila prisotnost bakterij, odpornih na širok spekter antibiotikov, kar poudarja nujnost spremljanja kakovosti pitne vode in možne zdravstvene posledice. Ta raziskava izpostavlja potrebo po rednem preverjanju vodnih virov in večji ozaveščenosti javnosti o tveganjih, ki jih prinašajo onesnaženi naravni viri.

Profesorica Katja Holnthaner Zorec je bila ob zaključku zelo zadovoljna: "Zelo sem ponosna na naše dijakinje, ki so s svojo predanostjo, raziskovalno vnemo in odličnimi predstavitvami dokazali, da imamo v Sloveniji izjemno generacijo mladih znanstvenikov. Njihovo delo je dragoceno in zelo pomembno za prihodnost raziskovanja."

Izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič, podpredsednik Organizacijskega odbora konference Za človeka gre, je ob tej priložnosti poudaril pomen sodelovanja: "Že četrto leto zapored v sodelovanju z II. gimnazijo Maribor organiziramo ta panel, pri čemer nas izjemno veseli tako vzpostavljeno partnerstvo kot tudi prispevek dijakov. Mladi raziskovalci s svojim delom, analitičnim pristopom in zavzetostjo vsakič znova potrjujejo visoko raven akademske odličnosti ter pomen vključevanja dijakov v raziskovalno delo že v zgodnji fazi njihovega izobraževanja. Njihove študije niso le akademsko zanimive, temveč imajo tudi praktične implikacije za družbo, zdravje in okolje. "