Prof. dr. Sebastjan Kristovič, vodja projekta ARRS Holistični vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja, je posebej poudaril, da se je cilj vzgojno-izobraževalnega procesa, ki bi moral potekati skladno z razvojem celovito delujoče, osmišljene, avtonomne in zadovoljne osebe, v veliki meri izgubil. »V slovenskem prostoru že dlje časa opazujemo, kako nevarno se maje naša vzgojno-izobraževalna konstrukcija. Razpoke pred zrušitvijo so vidne že od daleč. Ukrepanje ni več stvar dobre volje, ampak je v tem trenutku pravzaprav nuja. Vzgoja, izobraževanje in duševno zdravje so trije stebri vsake družbe, kulture in tudi vsakega posameznika. Stebri, na katerih vse stoji ali vse pade. Prav ti stebri pa so v sodobnem času najbolj majavi in načeti. Dodal je še, da je vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji potreben globinske in temeljite prenove, pri čemer je treba upoštevati celostni oziroma holistični pristop, ki ga že desetletja spodbujata in usmerjata UNESCO ter Evropska komisija.«

Razprava je bila osredotočena ne teme, kot so vprašanje avtonomije šole in vrtca ter pomen vzgoje; zaslonska zasvojenost otrok in mladostnikov; škodljivi vplivi družbenih omrežij ter problematika na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov; nujnost holističnega pristopa v vzgoji in izobraževanju.

Rezultat poglobljene triletne raziskave, ki je potekala v okviru ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije) je znanstvena monografija Logopedagogika: Holistični vzgojno-izobraževalni pristop za 21. stoletje. »Monografija zajema strateško usmeritev za holistični vzgojno-izobraževalni pristop oziroma filozofijo vzgoje in izobraževanja otroka v 21. stoletju. Inovativnost in dodana vrednost je v tem, da v celoti upošteva in implementira smernice UNESCA in Evropske komisije, ki glavni poudarek dajejo holističnemu pristopu. Na ta način smo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo privarčevali veliko časa, energije in tudi denarja,« je povedal dr. Kristovič, ki meni, da je eden izmed prvih korakov uvedba sprejemnih izpitov za pedagoške poklice, ki jih že dlje časa poznajo v številnih drugih državah.

Namen raziskave ARRS projekta Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja je bil tudi ugotoviti, v kolikšni meri slovenski mladostniki dojemajo svoje življenje kot osmišljeno. »Zastrašujoče je dejstvo, da večina anketiranih doživlja življenje kot opazovalci, ki nimajo možnosti, da bi svoje življenje kreirali. Postali so neke vrste avatarji v realnem življenju, ki delujejo na podlagi okoliščin in brez lastne odgovornosti. Preživljanje življenja v odnosih in vsebinah na spletu vodi v beg iz realnega življenja, hkrati pa postaja realno življenje nekaj tujega in problematičnega, kar nakazuje na prisotnost apatičnosti, brezciljnosti in na simptome depresije,« je poudarila asist. Jasmina Kristovič, članica raziskovalne skupine, psihoterapevtka, magistrica zakonskih in družinskih študij.

Na problematiko, s katero se pri delu srečujejo pedagoški delavci, je opozoril tudi predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Gregor Pečan: »Problemi, s katerimi se srečujemo v šolah so sistemsko pogojeni. Soočamo se z velikimi težavami zaradi pomanjkanja pedagoškega kadra, rešitev pa ni videti na obzorju. Najbolj nas mučita pravna prenormiranost in preveliko vstopanje različnih pravnih aktov v šolski sistem. Nekoč je šola veljala za dobrobit, danes pa je postala obveza in neke vrste nebodigatreba.«

Na potrebe po spremembah na sistemskem področju je opozoril tudi ravnatelj OŠ Videm pri Ptuju mag. Robert Murko: »Želimo si, da bi učitelji imeli več avtonomije in hkrati več možnosti, da uveljavimo strokovni del, ki nam ga močno omejujejo predpisi. Ravnatelji se namreč srečujemo z izjemno velikim številom pravilnikov iz različnih področij. Kot primer lahko izpostavim že prvi šolski dan, ko pred starše stopimo z vsaj šestimi stranmi obrazcev Uredbe o varstvu podatkov, torej vsem znanim GDPR.«

Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj je izpostavila, da je naloga šolskega sistema to, da izobražuje in vzgaja. »Nujno potrebno je, da se šolam vrne avtonomija, za kar je potrebna sprememba na področju zakonodaje in aktov, ki urejajo področje šolskega sistema. Mnogi starši vidijo šole kot neko storitveno dejavnost, ki bo servirala njihove naloge. Prav tako velja poziv fakultetam, ki izobražujejo pedagoški kader, saj premalo pozornosti namenjajo vzgojni vlogi. Dodala je še, da si na njihovi šoli prizadevajo učenkam in učencem nuditi čim več različnih dejavnosti. »To jim omogoča, da najdejo svoje močno področje, da se lahko oblikujejo v celovite, ustvarjalne in odgovorne osebnosti.

Doc. dr. Polonca Pangrčič, ki je doktorirala s področja didaktike nadarjenih učencev, je izpostavila: »Najpomembnejši element logopedagogike je, da se pedagoški delavci v vzgojno-izobraževalnem procesu ne postavljamo nad otroka in tako ne zanemarjamo nobene dimenzije. Otroka moramo dojemati, obravnavati in sprejemati celostno, ob tem pa se zavedati, da s tem ničesar ne izgubljamo, temveč pridobivamo, saj tako izgrajujemo sebe in svojo osebo, kot učitelj, vzgojitelj, strokovni delavec.«

»Če otrokom ne znamo približati pomena in lepote novega znanja, je vse učenje nesmiselno. Kdor mora početi tisto, kar je zanj nesmiselno, ga to vedno vodi v občutja nesrečnosti. Tudi sreča in zadovoljstvo bi morala v vzgoji in izobraževanju zavzeti pomembno mesto,« je še dodal dr. Sebastjan Kristovič in zaključil, »če prenova ne bo celovita in ne bo upoštevala holističnega pristopa, kot to spodbujata in svetujeta UNESCO ter Evropska komisija, bomo ponovno ujeli v past redukcionizma, determinizma in delnih rešitev.«

Posnetek novinarske konference je dostopen na: https://bit.ly/3dQdfDv

Galerija