Daniel Siter (1992) je diplomiral leta 2015 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru iz zgodovine in geografije. Po dokončani prvi stopnji je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani vpisal magistrski študijski program Zgodovina (smer Novejša zgodovina) in ga leta 2019 zaključil z delom, za katerega je bil predlagan za Prešernovo nagrado. V letu 2020 se je zaposlil kot mladi raziskovalec na univerzi Alma Mater Europaea – Fakulteti za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana (AMEU – ISH).
Področje delovanja
Habilitiran je v naziv asistenta za področje zgodovinopisja.
Član programske skupine Raziskave kulturnih formacij (ARRS). Na Fakulteti za humanistični študij pripravlja doktorsko nalogo o delovanju Švabsko-nemške kulturne zveze (Kulturbund) na Slovenskem v razdobju 1922–1945. Že kot magistrski študent je raziskovalno in publicistično sodeloval pri triletnem temeljnem raziskovalnem projektu ARRS o okupacijskih mejah v zasedeni Sloveniji: »Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva«.
Med letoma 2021 in 2022 je bil član bilateralnega projektnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Madžarsko.
Zunanji sodelavec in raziskovalec Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor, kjer je nosilec znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in publicistične dejavnosti o nacističnem ujetniškem taborišču v Mariboru (»Stammlager XVIII D / 306«).
Njegov opus obsega 91 bibliografskih enot: avtorstvo znanstvene monografije (prva in druga izdaja) in znanstvenih člankov, strokovnih prispevkov, recenzij, vabljenih predavanj, intervjujev, referatov z nastopi na mednarodnih znanstvenih konferencah, simpozijih in okroglih mizah (Canterbury 2016, Metlika 2018, Maribor 2021–2023, Praga 2022, Johannesburg 2022), avtorstvo treh izvirnih zgodovinskih razstav o taborišču za vojne ujetnike (Maribor/Melje, 2022), med njimi Nacistično taborišče Stalag XVIII-D (306) in njegovi poveljniki & Uničevalno delovanje Stalaga XVIII-D (306) ter soavtorstvo odmevne razstave Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha, 1941–1945. V letu 2021 je pri fakultetni založbi AMEU – ISH izšla njegova prva znanstvena monografija Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945, ki je pritegnila veliko zanimanja, povpraševanja in medijske pozornosti ter prejela izjemno pozitivne recenzije in odzive. Za opravljeno znanstvenoraziskovalno, izobraževalno, publicistično in promocijsko delo in aktivnost, tematsko in prostorsko vezano na prostor avtorjevega domačega kraja, je za leto 2022 od predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in župana Branka Kidriča prejel uradno priznanje občine Rogaška Slatina in postal najmlajši prejemnik v zgodovini dodeljevanja tovrstnih občinskih priznanj. Po razprodani prvi izdaji in dodatnem ponatisu je v letu 2023 monografija izšla še v podobi druge (dopolnjene, spremenjene in razširjene) izdaje.
Dosedanje večletno znanstvenoraziskovalno delo je med drugim podkrepil z raziskovanjem v arhivskih in muzejskih institucijah: Nemški zvezni arhiv (Bundesarchiv Ludwigsburg), Arhiv Republike Slovenije, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Zgodovinski arhiv Celje, Hrvaški državni arhiv Zagreb, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej novejše zgodovine Celje in arhiv Slovenskega šolskega muzeja Ljubljana.
Je popotnik in avanturist. Svoje popotne izkušnje je delil že v mnogih potopisnih člankih, izvaja tudi potopisna predavanja.
Raziskovalna področja:
H250: Sodobna zgodovina (od leta 1914).
H280: Lokalna in regijska zgodovina.
Sodobna slovenska zgodovina: primarno zlasti obdobje druge svetovne vojne na Slovenskem, kjer proučuje vojaške, politične, gospodarske, kulturne in vsakdanje sfere dogajanja ter tozadevna tematska področja, vidike, plati in daljnosežne posledice okupacije (pogostoma na nivojih slovenske krajevne zgodovine) ter predvojni in povojni čas, ki se v vzročno-posledičnem kontekstu navezujeta na drugo svetovno vojno.
Švabsko-nemška kulturna zveza na Slovenskem.
Sodobna krajevna zgodovina.
Sodobna vojaška zgodovina.