»Kar počnemo v digitalnem svetu se ne dotika realnega sveta, se pa nekje shranjuje in digitalnim sledem se ni mogoče izogniti. Težave se kažejo v tem, da ljudje pozabljamo, da je virtualni svet javni prostor, kjer vsako dejanje povzroči neke posledice,« opozarja prof. dr. Matej Mertik in dodaja, da je pri uporabi spleta nujno potrebna pazljivost. Učencem je predstavil tudi spletno stran safe.si, ki osvešča o varni rabi interneta in mobilnih naprav.

Pasti digitalizacije in vpliv na razvoj mladostnikov je izpostavila prof. dr. Polonca Pangrčič: » Raba pametnih zaslonov vpliva na hormon sreče (dopamin), ki v telesu sproža pozitivne občutke, zato nas uporaba tehnoloških naprav na nek način osrečuje. Prav tako tudi lažni občutki sreče ob pridobljenih všečkih na socilanih omrežjih,« pojasni dr. Pangrčičeva in doda, da je raziskava pokazala, da mladi v največji meri uporabljajo Youtube kanal, kateremu sledijo Tik Tok, Instagram, Facebook in Shapchat. »Posledice, ki jih prinaša prekomerna uporaba zaslonov so prekomerna teža, diabetes, socialni umik, tesnoba, depresija, mišično-skeletne težave, težave s koncentracijo in verbalnim razvojem,« je jasna dr. Pangrčičeva in doda, da je izpostavljenost zaslonov še posebej zastrašujoča zaradi upočasnitve razvoja majhnih otrok. »Ugotovljeno je, da zasloni vplivajo na prezgodnje redčenje možganske skorje, torej, v otroških možganih se odvija enak proces, kot pri starostnikih.«

Prof. Miroslav Novak je učencem predstavil primer digitalizacije na področju arhiviranja dokumentov in knjižnega gradiva, s katerim se osnovnošolci srečujejo in ga uporabljajo pri šolskih obveznostih. »Gradivo je potrebno s posebnim postopkom arhiviranja pretvoriti v digitalno obliko, da so uporabnikom dostopne na klik. Postopek je obsežen in zapleten. Začne se pri prenosu zapisa iz fizične v digitalno obliko, nato se pripravijo digitalne kopije, ki pa morajo biti ustrezno poimenovane. Arhivisti jih v takšnem formatu dobimo na zunanjih nosilcih in jih nato očitamo v naš sistem,« pojasni prof. Novak. 

Ob zaključku pogovora so učenci izpolnili še vprašalnik, na podlagi katerega so ugotavljali stopnjo njihove zasvojenosti.