Lah je poudaril vlogo novih tehnologij in družbenih medijev pri spreminjajočih se odnosih v družbi. Kot posebej problematične vidi 'fake news', oziroma kot jih imenuje sam: 'lažice.' Pravzaprav gre za laži, ki se pretvarjajo, da so novice. Ta sodobna oblika propagande je namenjena zlasti temu, da nekdo škodi svojemu nasprotniku, ali da koristi sebi ali svojim. Kot družba in kot posamezniki se moramo naučiti soočiti s tem etičnim problemom. 

'Lažice' so laži, preoblečene v novice.

Svetlič je poudaril pomen, ki ga ima digitalizacija na področju prava. Zlasti jo vidi kot pomemben dejavnik zagotavljanja večje transparentnosti sojenja. Digitalizacija naj v središče postavi človeka, tistega, kateremu je dostop do podatkov namenjen. To je posebej pomembno pri najvišjih sodnih inštancah. Z vidika etike je bistveno še, da je spoštovanje prava svetinja demokracije. Samo digitalizacija, ki kot proces spoštuje pravo v službi človeka, je primerna in potrebna v demokratični družbi.  

'Problem umetne inteligence ni le tehnične, temveč tudi etične narave,' je povedal Strahovnik. Sistemi, ki se poslužujejo uporabe umetne inteligence, so se izkazali za zelo uporabne. To še posebej velja v luči pandemije COVID-19. Hkrati nas takšna uporaba novih tehnologij postavlja pred pomembne etične dileme. Kot družba imamo na voljo tri odzive. Lahko prilagodimo tradicionalno razumevanje transparentnosti pri odločanju. Prilagodimo lahko svoja vrednostna izhodišča. Uporabo netransparentnih sistemov algoritemskega odločanja lahko prepovemo ali omejimo. 

Problem umetne inteligence ni le tehnične, temveč tudi etične narave. 

Udeleženci so tematiko etičnih vidikov digitalnega prehoda osvetlili vsak s svojega zornega kota. Strinjali so se, da digitalizacija odpira številna vprašanja etične narave. Da bi jih lahko razrešili, bomo morali v ospredje postaviti človeka. Potrebna je široka in vključujoča razprava o različnih vidikih novih tehnologij. 

Okrogla miza je potekala v okviru jubilejne desete znanstvene konference Za človeka gre, ki jo soorganizirata Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Alma Mater Europaea. Gre za enega največjih in najmočnejših mednarodnih znanstvenih dogodkov v Sloveniji, tako po obsegu, kot tudi po vsebini. Na njej so nastopili evropska komisarja Dubravka Šuica in Maroš Šefčovič, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ministra Andrijanič in Cigler Kralj, dekanja Pravne fakultete Univerze v Oxfordu Dr. Mindy Chen Wishart, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti profesor dr. Klaus Meinzer, član nadzornega odbora Facebooka profesor dr. András Sajó in številni drugi vodilni evropski znanstveniki in mnenjski vodje. 

Galerija