Arhivski strokovnjaki, ki so se zbrali na Alma Mater v Mariboru bodo obravnavali teme digitalne transformacije v arhivski znanosti, kot so digitalizacija, umetna inteligenca, blockchain tehnologije in druge situacije. »Digitalna transformacija v arhivski znanosti in arhivski teoriji in praksi zahteva dopolnilna znanja, znanstvene raziskave, izvedene postopke in osvojitev določenih standardov, kar vse je namenjeno varovanju arhivskega gradiva kot kulturne dediščine vseh narodov,« je uvodoma sporočil koordinator IIAS Mednarodne arhivske šole prof. dr. Peter Pavel Klasinc in dodal, da se arhivisti v znanosti uveljavljajo z definicijami in izvedenimi raziskavami, kjer s sistematiko, strukturo in principi v procesih znanstveno-raziskovalnega dela na arhivskem gradivu ob enakih povpraševanjih zagotavljajo enake rezultate.  

Na uradni otvoritvi letošnje mednarodne arhivske jesenske šole so zbrane pozdravili tudi predsednik Alma Mater Europaea – ECM prof. dr. Ludvik Toplak, direktorica Mednarodne arhivske šole (IIAS) Grazia Tató, direktor zgodovinskih arhivov institucij Evropske unije Dieter Schlenker, zasl. prof. Eric Ketelaar iz Nizozemske in direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor mag. Nina Gostenčnik.

Multidisciplinarno in interdisciplinarno znanstveno raziskovanje na področju arhivistike je močno zastopano, kar se odraža na nivojih strokovne terminologije. Ta je povezana s preciznimi definicijami arhivskih strokovnih opravil pri katerih prihaja do prepletanja med znanstvenimi in strokovnimi pristopi. »Obsežnemu spektru že obstoječih arhivskih strokovnih vprašanj v zadnjem času dodajamo uvajanje informacijskih tehnologij in novih nosilcev informacij, digitalizacijo, s katero imajo arhivi že večletne izkušnje ter uporabo umetne inteligence inblockchain tehnologije,« je še izpostavil dr. Klasinc. 

Na 16. Mednarodni jesenski šoli 2022 sodelujejo udeleženci iz tridesetih držav sveta.

Galerija