Vsaka javna zdravstvena ustanova bi morala slediti in stremeti k usmeritvam lažjega, novejšega, natančnejšega, pametnejšega, varnejšega in hitrejšega načina obravnave pacientov ter tudi narekovanja medicinske dokumentacije. 

»Digitalna preobrazba zdravstva je najzahtevnejša izmed vseh digitalnih preobrazb, dejstvo pa je, da izboljšuje zdravstveno oskrbo, saj zagotavlja boljšo organiziranost in večjo varnost pacientov,« izpostavlja diplomant Sternad in dodaja, da so lahko pacientovi zdravstveni podatki – diagnoze, alergije, predpisana zdravila, laboratorijski, slikovni in specialistični izvidi – zbrani na enem mestu, v elektronskem zdravstvenem kartonu. »Digitalizacija v bolnišnici med drugim izboljšuje komunikacijo med kliničnimi farmacevti, zdravniki, medicinskimi sestrami in ostalim kadrom,« še dodaja. 

Za digitalno preobrazbo zdravstva v Republiki Sloveniji je moč zaznati številne zapisane strategije oziroma projekte, ki jih pripravljajo različni sektorji in ministrstva, med drugim tudi novoustanovljeno Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Ti s pomočjo reform Evropske unije in v sodelovanju s številnimi strokovnjaki s področja digitalizacije zdravstva v naš zdravstveni sistem prinašajo dobre prakse iz tujine, ki so nujno potrebne.

»Da bo digitalizacija zdravstva dejansko ostala trajnostna, bo treba digitalno preobraziti vse deležnike v zdravstvu, saj so in bodo pri napredku ključni ljudje,« še poudarja Tin Sternad in zaključuje, da »smo ključnega pomena ljudje – kako bomo vsi deležniki v zdravstvenem sistemu sprejemali digitalno preobrazbo, jo s skupnimi močni spreminjali, nadgrajevali ter ne nazadnje varno in vsakodnevno uporabljali.«

Na zagovoru magistrske naloge (od leve proti desni): doc. dr. Gregor Pivec; Šefik Salkunić, mag. zdr. nege, Tin Sternad, doc. dr. Barbara Toplak Perovič; doc. dr. Luka Martin Tomažič