»Gre za posameznice in posameznike, za katere se pričakuje, da bodo nadaljevali svoje izobraževanje in kariere v akademskem kontekstu ter s tem doprinesli k družbenemu in tehnološkemu razvoju za varno družbo, ki spoštuje dostojanstvo ljudi,« je povedal moderator doc. dr. Luka Martin Tomažič in dodal, da so dijaki predstavili res kvalitetna in poglobljena raziskovalna dela z zanimivimi tematikami. 

Tim Šinko je preučeval mikroorganizme na zobnih ščetkah: »Ustna votlina je življenjski prostor za več kot 700 različnih bakterij in ustno zdravje je ključnega pomena za ohranjanje sistemskega zdravja po celem telesu, saj so usta začetek prebavnega trakta ter povezava med zunanjim in notranjim okoljem. Zobne ščetke pomagajopri vzdrževanju zdrave ustne mikrobiote z odstranjevanjem bakterijskih biofilmov z zob dvakrat na dan,« je opisal in dodal, da je s študijo pridobil podatke o tem, katere vrste bakterij so na zobnih ščetkah ljudi. »To sem izvedel z gojenjem suspenzije iz zobnih ščetk na gojiščih. Preizkusili smo tudi uspešnost zaustavitev rasti posameznih izoliranih bakterijskih vrst z ustnimi vodicami in nekaterimi naravnimi sredstvi za izpiranje ust brez alkohola.«

Matic Mohorko se je z raziskovalno nalogo osredotočil na zimzeleno rastlino Hyssopus officinalis, znano tudi kot izop, ki se že od antičnih časov uporablja v tradicionalni zeliščni medicini. »Po pregledu literature in izbiri ustreznih metod sem z ultrazvočno ekstrakcijo z uporabo etanola kot topila pridobil naravni izvleček izopa. Sledilo je merjenje vsebnosti biološko aktivnih sestavin in v zadnji fazi formuliranje v nosni in inhalator teruniverzalno kremo, ki se lahko uporablja kot podporna terapija pri težavah z dihali med ali po COVID-19,« je pojasnil dijak Matic. In dodal, da izop vsebuje več zdravilnih učinkovin, ki imajo pomirjujoč in protivnetni učinek, poleg tega pa pomaga pri boleznih dihal in zavira kašelj. 

O sarkopeniji, s starostjo povezanemu upadanju mišičnega tkiva, je raziskovala Špela Polutnik. Ugotovila je, da na razvoj sarkopenije poleg starosti vplivajo tudi različne kronične bolezni, telesna nedejavnost, prehrana in pomanjkanje vitamina D. »Diagnostični kriteriji so zmanjšana mišična moč in zmanjšana kakovost oz. količina mišic. Resnost sindroma ocenimo z rezultatom enega od testov mišične zmogljivosti. V raziskavi sem opazilarazlike v teh parametrih med aktivnim in neaktivnim starejšim prebivalstvom,« je povedala dijakinja in dodala, da iz rezultatov, pridobljenih v tej študiji, ne gre sklepati, da telesna dejavnost preprečuje pojav sarkopenije v starosti, čeprav večina rezultatov kaže v to smer. »Starejšim zato priporočamo, da se ukvarjajo s športom, saj bi lahko bila telesna aktivnost dobra preventiva pred razvojem sarkopenije, vendar bo v prihodnje na to temo potrebnih več raziskav,« še zaključi. 

Povezava med znanim stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in koncentracijo kortizola v laseh mladostnikovje bila osrednja tematika proučevanja dijaka Filipa Dugonika. »Kronični stres negativno vpliva na duševno zdravje in lahko prispeva k razvoju anksioznosti in depresije, pri čemer se hormon kortizol izloča kot odziv na stres in zato služi kot biomarker stresa. Lasje zaradi enakomerne mesečne rasti omogočajo dolgoročnejši pogled na izločanje kortizola,« je povedal in predstavil rezultate. »Študija ni pokazala pomembne povezave med kortizolom v laseh in zaznanim stresom. Udeleženci z visoko stopnjo zaznanega stresa so v povprečju dosegli višje rezultate depresije in anksioznosti kot tisti z zmerno ali nizko stopnjo. Majhno negativno korelacijo je bilo zaznati med stresom in indeksom telesne mase. Pri tistih z negativnim odnosom do stresa je bilastopnja zaznanega stresa višja. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da ženske zaznavajo več stresa kot moški,« je pojasnil. 

Dijakinja in dijaki so se strinjali, da jim udeležba na mednarodni znanstveni kongerefnci Za človeka gre predstavlja novo izkušnjo v javnem govorništvu in prvi korak na znanstveni poti ter hkrati daje potrditev,  da so na pravi poti.