Predsednik Pahor je uvodoma dejal, da bodo demografske spremembe zahtevale številne spremembe. Do leta 2030 se bo zmanjšalo število starih med 20 in 64 let, povečalo pa se bo število starejših od 65 let, je opozoril.

"Vedno manj ljudi dela za vedno več upokojenih," je spomnil. Spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, drugačna starostna struktura prebivalstva, nezanesljivost zaposlitve, naraščanje izdatkov za pokojnine, zdravje in dolgotrajno oskrbo po njegovih besedah zahtevajo drugačno delitev bremen.

Kot je opozoril, se je treba pripraviti na daljšanje življenjske dobe, da bodo starejši ljudje živeli kakovostno in človeka vredno življenje.

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik je dejal, da je v zvezo vključenih veliko dobrih strokovnjakov. Ti bi lahko po njegovih besedah sodelovali tudi pri pripravi zakonodajnih rešitev. "Škoda bi bilo, če tega potenciala ne bi izkoristili," je dejal.

"Živimo v času, ko so nekatere stvari že šle predaleč, medtem ko se nanje nismo odzvali," je opozorila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade in vodja delovne skupine za pripravo strategije dolgožive družbe Marija Pukl. Osnutek strategije, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela v začetku julija, po njenih besedah predpostavlja aktivnost v vseh življenjskih obdobjih in možnost vključevanja vseh generacij glede na njihove možnosti in znanja.

Osnutek strategije si po besedah Davorja Dominkuša z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prizadeva za to, da bi zagotovili dostojno in varno staranje tako sedanje kot tudi prihodnjih generacij. "Paradigma klasične delitve posameznika na čas šolanja, dela in upokojitve se bo morala spremeniti," je opozoril. Po njegovih besedah bodo potrebne spremembe, saj jih zahtevajo izzivi pred nami.

Eva Helena Zver z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je kot ključno opredelila način uresničevanja strategije v družbi. Po njenem mnenju bi morala vsa zakonodaja, ki jo sprejemamo, upoštevati vidik dolgožive družbe in narediti ustrezne izračune. "V prihodnje vseh pravic, ki jih imamo danes, samo z javnimi viri ne bo mogoče pokriti, zato bodo pomembna tudi zasebna zavarovanja," je opozorila.

Predstojnik Inštituta za ekonomska raziskovanja Boris Majcen je menil, da je nujno redno informiranje družbe o obravnavanih temah. Tako jih bodo ljudje razumeli, ne pa se jih bali, je pojasnil. Sicer pa je po njegovi oceni nujno imeti sistem, po katerem bodo izobraženi ljudje ostajali v državi in se ne bodo izseljevali. "Brez takšnega sistema smo pogoreli na začetku," je prepričan.

Predsednik parlamentarnega odbora za delo Uroš Prikl iz DeSUS je spomnil, da dve tretjini zaposlenih prejema povprečno plačo. Glede na to po njegovih besedah ni pričakovati, da bodo njihove pokojnine dostojne.

"Če je delovno mesto zdravo in varno, bo delavec lahko delal dlje, tudi stroški zdravstvene blagajne bodo nižji," je dejal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po njegovih besedah so "izzivi srebrne generacije izzivi Slovenije". "Treba je gledati na družbo kot celoto, sicer bodo delitve uničile načelo solidarnosti," je opozoril.

Vito Flaker s fakultete za socialno delo je spomnil, da je Slovenija med državami, kjer je v ustanovah največ starejših ljudi. "Ustanove so tudi način za izločanje," je opozoril. Nekateri domovi za starejše so po njegovih besedah dobri, medtem ko imajo nekateri do starejših "pokroviteljski" odnos.

Po njegovih besedah je na področju skrbi za starejše mogoče narediti zelo veliko, da bi bila ta "človeka vredna". Informacijska podpora danes po njegovem opozorilu omogoča številne storitve. Tako za veliko starejših ni potrebe, da bi bili v domu, je dejal.

Delovati je treba načrtno, je opozorila predstojnica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje Ana Krajnc. "Ne le izobraževanje, tudi delo je vseživljenjsko," je poudarila. Vseživljenjsko delo je po njenem opozorilu pogoj za sodelovanje generacij. "Starejši moramo ostati v srcu ekonomskega dogajanja," je pozvala.

Osnutek strategije dolgožive družbe, ki je v javni razpravi od 18. aprila, poudarja pomen aktivnega staranja. Temelji na štirih stebrih, ki so aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju.

Delež starih 20 do 64 let je leta 2016 znašal 62,2 odstotka, leta 2030 pa bo znašal 55,6 odstotka, navaja Umar. Delež starih 65 let in več je po drugi strani leta 2016 znašal 18,4 odstotka, leta 2030 pa bo po napovedih 24,8 odstotka.

Galerija