Dr. Ambrož o metodologiji raziskovanja v družboslovju


Dr. Milan Ambrož je predstavil monografijo Metodologija raziskovanja v družboslovju: Pragmatični pristop k raziskovanju v družbenih vedah, ki je izšla pri založbi Alma Mater.

Na online predstavitvi publikacije, ki je bila 8. novembra je dr. Amrož izpostavil, da monografija predstavlja pomemben prispevek k integrativnemu pristopu k raziskovanju v družbenih vedah. "Osnovno izhodišče je integracija teoretičnih in praktičnih pristopov pri načrtovanju in izvedbi raziskovalne študije in predstavlja drugačen, izviren pogled na raziskovanje, ki premosti vrzeli med pozitivističnimi in fenomenološkimi pristopi v raziskovanju. Filozofski pristopi v uvodnem delu monografije so izhodišče za integracijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov v pragmatično okolje mešanih raziskovalnih metod." 

V prvem delu predstavitve je pojasnil akcijski pristop k raziskovanju, ki se je razvijal dalj časa in je bil pogosto tarča različnih kritik, ki so predpostavljale, da je lahko raziskovanje samo pozitivno in temelji na doslednem opazovanju in kvantificiranju opazovanega pojava. V drugem delu pa se je še posebej osredotočil na mehanizme, ki so metodološki pristopi za iskanje redkih virov in podatkov. "V monografiji koncept mehanizmov povežem s procesom teoretiziranja, ki je metoda, ki omogoča iskanje, zbiranje, analiziranje in integracijo podatkov, ki izhajajo iz različnih in kompleksnih virov," še dodaja.

Dr. Milan Ambrož je doktoriral na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru iz teme na področju organizacijske kulture in sprememb v organizaciji. Svoje delovne izkušnje je pridobival na področju kriminalistike in forenzičnih znanosti, kjer je razvil učinkovit način urjenja poklicnih gasilcev in na to temo pripravil tudi učbenik, za kar je bil nagrajen s priznanjem Mestne občine Ljubljana.

Deloval je kot vodja Centra za izobraževanje v Savi Kranj. Pod njegovim vodstvom je nastala Akademija operativnega vodenja. Svoje delo v poslovnem svetu je nadaljeval kot poslovni svetovalec nas področju razvoja človeških potencialov.V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je izvedel uspešne projekte strateškega razvoja človeških potencialov in izboljšanja učinkovitosti organiziranosti v podjetjih kot so Kolektor Idrija, Perutnina Ptuj, Mura Murska sobota, Valkarton Logatec, Papirnica Kidričevo, Iskra Emeco, Talum Kidričevo in Energetika Ljubljana. Svetoval je tudi v drugih, skupaj štiridesetih podjetjih v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji in v nekaterih mednarodnih podjetjih. Kot vodilni avtor je izdal dve strokovni monografiji s področja razvoja človeških potencialov.

Prve akademske izkušnje je pridobil na področju turizma Visoki šoli za turizem Portorož, in aktivno sodeloval pri razvoju Univerze na Primorskem. Je tudi avtor študije interaktivnega učnega modela poučevanja na visokošolski ravni izobraževanja. Vse do prevzema funkcije Direktorja Inštituta za socialno varstvo Republike Slovenije je predaval na Fakulteti za varstvoslovje Univerze v Mariboru ter na magistrskem programu Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.