Delo Naša vera je izčrpna študija tradicionalnega verovanja primorskih starovercev in njihovega življenja in v slovenski znanstveni prostor prinaša pomembna spoznanja v zvezi s pomembno tematiko, ki je bila še do nedavno povsem spregledana v slovenski javnosti.

"Leta 2016 sem po naključju dobila v roke knjigo Pavla Medveščka Klančarja Z nevidne strani neba, ki javnosti obelodanila naravoversko kontrakulturo v odročnih hribovskih krajih Primorske. Knjiga mi je že po nekaj straneh razkrila, da so še druge reči tam zunaj na nebu in zemlji in moje poglabljanje v to etnografsko gradivo je vodilo k srečanju z avtorjem ter intenzivnemu raziskovalnemu sodelovanju z njim," je dr. Cirila Toplak povedala uvodoma.

Zanimiva razprava je bila osrediščena na analizo in interpretacijo ključnih prvin naravoverstva, povezanih z naravo kot subjektom verovanja: naravoverski prostorčas, naravoverska kozmogonija, Nikrmana, Velika mati, tročanstvo, animizem, totemizem in biocentrizem.

Obstoj predkrščanske naravoverske skupnosti še v drugi polovici 20. stoletja pred družboslovje postavlja številne zahtevne konceptualne izzive. Zahodnoslovensko naravoverstvo med drugim utemeljuje ne le povsem diametralno nasproten odnos do narave od ekstraktivističnega odnosa sodobne družbe, ampak ponovno definira tudi vero kot način življenja.

"Naravoverci so zagotovo bili tudi politična skupnost. Svoj prostor in krajino, v kateri so živeli, so politizirali tako, da so mu vtisnili tako neizbrisen pečat, da tudi danes, ko jih več ni, je to še zmeraj naravoverska dežela," je izpostavila dr. Toplakova.  

Pogovor z avtorico je moderiral doktorski študent Alma Mater Europaea - ISH Ignac Navernik.
Dogodek je nastal v sodelovanju Alma Mater Europaea - ISH in Mariborsko knjižnico.

***
Dr. Cirila Toplak je velika poznavalka politične in etnološke zgodovine Slovenije in nekdanja svetovalka za evropska vprašanja v Uradu predsednika Republike Slovenije. Po magisteriju iz humanističnih študij na State University of New York v Buffalu je doktorirala iz zgodovine in mednarodnih odnosov na univerzi Sorbonne v Parizu. Deluje kot redna univerzitetna profesorica in znanstvena svetnica. Predava političnozgodovinske predmete na Katedri za teoretsko-analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in je predstojnica raziskovalnega Centra za politične teorije FDV. Kot članica programske skupine Raziskave kulturnih formacij raziskuje na Institutum Studiorum Humanitatis AMEU. Dr. Toplakova je predsednica Balkanskega politološkega združenja in članica Etične komisije za poskuse na živalih.