Prof. dr. Ludvik Toplak je častni občan Mestne občine Maribor, ki je tudi izjemno prispeval k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. 

Nagovor objavljamo v celoti:

Spoštovani,

dan državnosti kot slovenski državni praznik praznujemo v spomin na 25. junij 1991, ko je Skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije ter druge dokumente objavljene v Uradnem listu RS, številka 1.

Našteti dokumenti so bili slavnostno razglašeni naslednji dan 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dan kasneje, 27. junija, pa je z napadom JLA izzvala obrambno in osamosvojitveno vojno, v kateri so Slovenke in Slovenci ubranili neodvisnost. Tako je Slovenija postala samostojna država. Z odločno voljo 'imeti in braniti'svojo državo smo izpolnili vse konstitutivne elemente države.  

Ob tem je prav, da spomnimo, kaj je to država, kateri so konstitutivni elementi, kako so Slovenci ustvarjali svojo državo in kako danes upravljamo s to državo.

Država je teritorij določen z državnimi mejami, ljudstvo določeno z državljanstvom ter efektivno organizirana oblast, ki brani teritorij in ljudstvo. Za mednarodne odnose pa je potrebno še mednarodno priznanje države, ki ga je Slovenija izpolnila v januarju leta 1992. 

Moderna slovenska država se je razvijala z Akti NOB, Ustavo 45, preko Ustavnih amandmajev 71 inSlovenske Ustave 1990, vse do razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. junija 1991 v času DEMOS-ove vlade.

Država pa ima poleg pravnih tudi realne elemente, to so kultura z duhovnostjo in jezikom, gospodarstvo in permanentna volja naroda, da hoče imeti in braniti svojo državo. Vsi ti elementi slovenske narodne identitete in slovenske države so se razvijali po fazah in tudi vzporedno nadgrajevali polnih tisoč let, kot povezani stebri.  

Prvi steber je kultura in duhovnost v slovenskem jeziku, vključno s šegami in navadami, od Sv. Cirila in Metoda, Brižinskih spomenikov okoli leta 1000, do Trubarja, Prešerna, Slomška, Šalamuna in Jančarja. Vzporedno se je razvijal jezik, duhovnost in neverbalna komunikacija, vključno z opero in baletom, ter z razvojem cerkvenih in posvetnih institucij, kot so univerza, nacionalna knjižnica in arhiv, akademija znanosti in metropolija. 

Drugi steber je razvoj slovenskega gospodarstva, ki se po mnenju zgodovinarjev razvija kot plemstvo, od Kosezov do Celjskih grofov, preko Trubarja, Valvasorja, Zoisa, slovenskega meščanstva, z industrijo in trgovino, Krekovega zadružništva, z bančništvom in zavarovalništvom, do moderne farmacevtske in informacijske tehnologije. 

Tretji steber je volja imeti državo, to je politično državotvorna zavest, ki se je prav tako razvijala polnih tisoč let in več, podobno kot pri drugih evropskih narodih. Kaže pa se kot volja razvijati vse elemente države, tudi kulturo in gospodarstvo.

Razvijala in oblikovala se je od kralja Sama, ki je pred točno 1400 leti premagal Bavarce, kneza Koclja in Karantanskih knezov. Od deklaracije Zedinjene Slovenije 1848, ki od cesarja terja, da se »vse slovenske dežele, Štajerska, Tržaška in Kranjska v eno kraljestvo združijo, imenovano Zedinjena Slovenija«, pa do Koroščevega znamenitega odgovora cesarju: »Veličanstvo, prepozno!« in Pučnikovega vzklika: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo!«. Politična zavest se je pri Slovencih razvijala žal z deljenimi izkušnjami 1868, ko je propadel Beneški plebiscit, 1918, ko so Slovenijo velesile razdelile, 1920, ko je propadel Koroški plebiscit, 1941, ko so si Slovenijo razdelile štiri sosednje države, v Ljubljani pa se je začela bratomorna državljanska vojna, do Ustavnih amandmajev 1971 in osmosvojitvene voljne.

Tu pa se moramo vprašati, kakšna je stopnja državotvorne kulture pri Slovencih danes, v posameznih  mestih in zgodovinskih regijah, v posameznih skupinah civilne družbe ali političnih strankah, mikrokulturah in kako se goji domoljublje v izobraževanju, vojski in medijih. 

Svetovni pretresi kot so kriza covida-19, vojna v Ukraji in podnebne spremembe, nas opozarjajo, da se pri narodih, tudi v Evropi, utrjuje spoznanje in potreba po domoljublju v družinskem, delovnem, lokalnem, nacionalnem in tudi mednarodnem okolju. 

Tako kot volja imeti državo, je pomembna volja imeti svoje gospodarstvo, saj gospodarstvo ustvarja materialno podlago za razvoj slovenske kulture in države. Ve se, da je stabilno gospodarstvo temelj kulturne in socialne blaginje ter stabilnosti države pri ustvarjanju in pri pravični delitvi med ljudmi in lokalnimi skupnostmi. Samo tako bodo mladi ljudje videli prihodnost v domovini namesto, da iščejo srečo v tujini.  

In kako premagati protislovja? Strankarske, lokalistične, starostne in spolne razlike ter druge partikularne interese in osebne predsodke je treba postaviti v drugi red, »kadar braniti je časti in pravde rodu in narodu svojemu«, kot je zapisal Fran Levstik. Tega se je Maribor zavedal v zadnjem stoletju, tako borci generala Maistra Za severno mejo, borci Pohorskega bataljona v času NOB in borci osamosvojitvene vojne 1991 v Pekrah. 

Upreti se je treba usodnim tujim ideologijam ločevanja Slovencev, ki so v preteklosti usodno delile Slovence,zlasti v ljubljanski pokrajini, kar se z medijsko indoktrinacijo želi prikazati, kot vseslovenski razkol, da bi tako posamezniki zmanjšali občutek krivde. Enotnost poslancev pri sprejemanju zgodovinskih dokumentov v času 1990 – 1991 pa je lep zgodovinski primer, da smo Slovenci dosegi in presegli vse ideološke delitve, ker smo nacionalni interes države postavili nad interese strank, tujih ideologij, namišljenih predsodkov in lažnih novic. 

Spoštovane dame in gospodje, 

ob dnevu državnosti vam izrekam čestitke in izražam hvaležnost sodelavcem. Predvsem tistim, ki ste državotvorno gradili in še gradite naš skupen dom, posebej pa borcem in pripadnikom obrambnega sistema in vsem pripadnikom obrambnih sil, da branite našo domovino, suvereno državo Republiko Slovenijo. 

Rad bi izrazil čestitke prav Mariborčankam in Mariborčanom, ki so kot vsa Štajerska  dajali prednost interesom naroda in države, tako 1941 leta, kot 1991 leta, nad partikularnimi, lokalnimi in osebnimi interesi; spoštovali kulturogradili gospodarstvo, ko je klicala domovina pa prijeli tudi za orožje. 

Nazadje pa seveda še vsem mladim, ki prevzemate odgovornost za razvoj želim, da gradite in varujete naš skupni dom v miru, ljubezni in spoštovanju do preteklosti, v odgovornosti do sedanjosti ter v upanju na prihodnost Republike Slovenije.

Foto: Igor Napast (Večer)