Izraz "vohalna dediščina" se nanaša na vonje, ki so pomembni za skupnost, ker so povezani s pomembnimi ljudmi, kraji, običaji, navadami, prepričanji, predsodki, stvarmi, tradicijami in čutnim "treningom". Zato lahko vohalno dediščino štejemo za pomembno zapuščino za naslednjo generacijo.

Knjiga obravnava vonj z družbeno kulturne-perspektive in v eruditskem, bralcem prijaznem slogu ter s številnimi ilustracijami, prinaša pomembne razmisleke o vohu in vonju, ki so onkraj anatomije ter fiziologije. Avtorica ideje o vonju in vohu postavi kulturno raznolika okolja; posveti se nesamoumevnosti ubesedovanja vonja; ga obravnava kot del spominov, predsodkov, govoric, počutij in spolnosti; ponudi vpogled v vlogo vonja v literaturi, filmski umetnosti, nesnovni kulturni dediščini in muzejskih praksah; ter natančno opiše pravno regulacijo vonjav in ozadja trženja z vonji, ki poskušajo vplivati na nakupovalne navade potrošnikov. Knjiga prinaša tudi spoznanja o vohu in vonju s področja filozofije, zgodovine medicine, diagnostike in evolucije, ki so dodana ne le zaradi aktualnosti posledic epidemije koronavirusa, zaradi katere so milijoni ljudi izgubili voh, in so posledično več razmišljali o kvaliteti življenja z okrnjenim čutilom, pač pa tudi zaradi idej o tem, kako okolje in družba vplivata na senzorično zaznavanje in s tem na odnos in interpretacijo vonjalnega sveta okoli nas. Knjiga je izšla v okviru raziskovanja v temeljnem projektu »Vonj in nesnovna kulturna dediščina« (ARIS; J7-50233), pod vodstvom Mojce Ramšak.

Mojca Ramšak je redna profesorica antropologije na Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteti za humanistični študij v Ljubljani in redna profesorica kulturne  in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.