Knjiga razpira najmračnejše poglavje v večstoletni zgodovini kraja in predstavlja prvo poglobljeno, celostno ter sistematično mikroštudijo štiriletne nacistične okupacije znamenitega slovenskega zdravilišča Rogaška Slatina. »Nemški okupator je prepovedal in uničil slovenski tisk. Tu je šlo za uničenje slovenskih knjižnic, sežiganje slovenskih knjig, uvedel je nemški pouk v šolah, gradil nemške vrtce, šole in knjižnice, uvedel uporabo nemškega jezika v vseh javnih prostorih, ponemčil osebna in krajevna imena,« razlaga Siter in dodaja, da štiriletna kompleksnaraziskava temelji na obsežnem arhivskem raziskovanju in drugih primarnih virih kot so šolske kronike, matične knjige, mikrofilmi, okupatorjev časopisni in drugi tisk, arhivi in zbirke zasebnih zbirateljev, občutljiva osebna dokumentacija žrtev in spominska pričevanja. 

Foto: Marko Pigac (MP Produkcija), Minoriti, Maribor, 15. 3. 2023.

»V primerjavi z drugimi okupiranimi kraji je imela Rogaška Slatina specifično zgodbo s pomembnimi razlikovanji,« pojasnjuje Siter in dodaja, »da je bil pomen proučevanega prostora zaradi zdraviliške in steklarske gospodarske dejavnosti, nepoškodovanih hotelskih in drugih prenočitvenih kapacitet, namestitvenega lagerja za nemške otroke z bombno uničenih ali ogroženih mestnih območij nemškega rajha, vojaškega vadbenega taborišča Hitlerjeve mladine za predvojaško usposabljanje in nacistično svetovnonazorsko indoktrinacijo otrok in mladine, sedežev raznarodovalno-ponemčevalnih organizacij in zvez, administrativnega oblastnega aparata, poveljniške grupne šole za vojaškopolitično usposabljanje in ideološko izobraževanje vodstvenega korpusa Wehrmannschafta, vzvodov polvojaške in vojaške, policijske, gestapovske in carinske oblasti, poveljniških sedežev, gradbenih in utrjevalnih štabov (povezanih z gradnjoprotiinvazijskih fortifikacijskih sistemov in obrambnih preprek vzdolž razmejitvene Sotle), kazenskega delovnega taborišča in lege ob nemško-hrvaški državni meji na reki Sotli veliko širši in ponekod celo ključen za delovanje Spodnje Štajerske, kjer je zdravilišče kot pomembna obmejna postojanka pridobilo izrazito varovalno vlogo.«

Siter v svoji študiji prikazuje pretresljive zgodbe ljudi – podvrženih raznarodovanju, terorju, rasnim pregledom, mobilizaciji in drugim nepopravljivim grozotam, ki jih peščica še živečih žrtev pomni in čuti še danes.