“Demografska slika sveta se spreminja. Življenjska doba prebivalstva se podaljšuje, kar predstavlja večje breme za pokojninske in zdravstvene sisteme. Če dlje živimo, tudi dlje delamo. Zakaj nekatere omejiti, če želijo še vedno delati? V Evropi ni dovolj delovne sile, krčimo se. Kako se bomo kosali z Indijo? Če se bo tako nadaljevalo bo Evropa leta 2070 predstavljala samo 4 odstotke svetovnega prebivalstva. Kako bo lahko vodilna sila? Potrebujemo prožno politiko upokojevanja, ki bo omogočila daljšo življenjsko dobo. Robotika in umetna inteligenca ne moreta nadomestiti človeka v celoti. Izobraževanje je veliko počasnejše od razvoja tehnologije in umetne inteligence, zato spodbujamo življenjsko učenje,” je še izpostavila evropska komisarka Dubravka Šuica in zaključila, da ima Evropska komisija dobro zastavljen načrt za okrevanje in odpornost Evrope in njene prihodnje generacije. “Pomembno se je pripraviti na prihodnje krize in zagotoviti, da se pri oblikovanju politike upoštevajo perspektive vseh generacij.”

Osrednja tema konference so aktualni izzivi družbe pri medsebojni povezanosti vrednotenja človeštva v času, ko je svet soočen z različnimi oblikami rebarbarizacije. “Rekli bi, da gre za soočenje civilizacijske, tehnološke in politične realnosti z novimi intelektualnimi pogledi, vrednostnimi ocenami ter potrebo po novi renesansi,” poudarja predsednik Alma Mater prof. dr. Ludvik Toplak.

Dogodek, ki sodi v sam svetovni vrh znanstvenih konferenc, bo do 13. marca gostil eminentna imena vodilnih znanstvenikov in miselnih voditeljev iz Harvarda, Stanforda, University College London, King’s College London, University of British Columbia, ETH Zürich in druge. “Preko 250 avtorjev iz več kot 30 držav bo izmenjalo perspektive na svetovni ravni ter spodbudilo sodelovanje v smeri trajnostne in dostojne prihodnosti.,” je uvodoma povedal prof. dr. Jurij Toplak, predsednik Organizacijskega odbora konference Za človeka gre.

Predsednik Evropske komisije znanosti in umetnosti prof. dr. Klaus Mainzer je v slavnostnem nagovoru izpostavil: “V današnjem globaliziranem svetu sta gospodarska rast in blaginja držav močno odvisna od temeljnih inovacij. Potrebujemo platforme za interdisciplinarni dialog, ki obravnavajo transdisciplinarna vprašanja, kot so okolje, energija, umetna inteligenca, zdravje in blaginja, ter spodbujajo razvoj novih inovativnih rešitev. 

“Prišel je čas, da Evropa razmisli in se odloči o svoji institucionalni konsolidaciji, da postane avtonomen in vpliven mednarodni akter,” je v nagovoru izpostavil Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije v obdobju od 2012 do 2022.

Alma Mater Europaea – ECM je na plenarnem zasedanju Dr. Klausu Mainzerju podelila častni doktorat za izjemne dosežke na področju filozofije in znanosti ter pomembne akademske in organizacijske prispevke k razvoju Alma Mater Europaea – ECM.