Povezava med izobraževalno sfero in gospodarstvom je ključnega pomena za razvoj družbe in posameznika. Izboljšanje povezave med šolstvom in gospodarstvom prinaša dvojne koristi: mladi bodo bolje pripravljeni za vstop na trg dela, podjetja pa bodo imela lažji dostop do ustrezno usposobljenega  kadra. To sodelovanje spodbuja inovacije in prispeva k trajnostnemu razvoju družbe. 

»Dejavnosti in vsebine, ki jih predstavljamo, izhajajo iz vizije, predanosti in trdega dela mnogih posameznikov. So rezultat sodelovanja, strateškega načrtovanja in predanosti skupnemu cilju. Vsak projekt predstavlja izziv, vendar hkrati tudi priložnost za rast in inovacije. S skupnimi močmi lahko premagamo vsak izziv in dosežemo najvišje cilje. Naše gospodarstvo nas potrebuje. Potrebuje prožen šolski sistem, da se bomo lahko hitro prilagajali bliskovitim spremembam in tako postajali oz. ostajali vse bolj konkurenčni v regiji in širše,« je uvodoma izpostavila vodja projekta DECAP-HE na Alma Mater Europaea doc. dr. Polonca Pangrčič. 

Todd Zakrajšek iz Univerze v Severni Karolini v ZDA je v predavanju na temo Uporabe znanosti o učenju za aktivno učenje izpostavil: »Ugotovitve raziskav v visokošolskem izobraževanju dosledno dokazujejo, da študenti, ki znanje prejemajo s kombinacijo aktivnih učnih strategij in predavanj pokažejo večje učne pridobitve kot pri predmetih, ki vključujejo izključno predavanja in njihovo znanje je trajno.«

Predavanje Larsa Erika Braauma iz Kristiania University College iz Norveške je bilo osredotočeno na v delo usmerjeno učenje in aktivno učenje v visokem šolstvu. »Za nas kot univerzo je osrednji cilj študente opremiti z veščinami za takojšnje kvalitetno opravljanje svojega poklica. Integrirano učenje je orodje, ki ga lahko uporabimo za izpolnitev skupnega interesa delodajalcev in zaposlenih in dejansko temelji na tem, da študenti izkazujejo več kot le znanje, imeti morajo tudi spretnosti in kompetence.«

Katia Štefanić, vodja projektov v Zadružnem centru za socialno dejavnost v Trstu, je predstavila pregled sistema praktičnega usposabljanja z delom (Alternanza scuola-lavoro) v italijanskem kontekstu ter posledičen razvoj idejnih zasnov za projektno sodelovanje na tem področju v čezmejnem in mednarodnem okviru.»Potreba po nadgrajenem, personaliziranem pristopu za izvedbo praktičnega usposabljanja z delom in poenostavitvijo le-tega z inovativno uporabo digitalizacije, se je pokazala kot logičen korak naprej. S partnerji ter dijaki, učitelji in delodajalci iz Italije, Slovenije, Avstrije, Irske, Španije, Madžarske in Srbije smo razvili digitalno platformo inpraxi.online, ki združuje vse akterje v procesu praktičnega usposabljanja z delom in njene uporabnike podpira pred, med in po delovni praksi,« je povedala Štefanićeva. 

Strokovno srečanje se je nadaljevalo z okroglo mizo z naslovom Kako učinkovito povezati šolstvo in gospodarstvo. 

“Na okrogli mizi smo se dotaknili različnih tem, od tega kako lahko šole/fakultete bolje pripravijo dijake in študente na trg dela. Govorili smo o aktivnih metodah učenja in o pomenu globalnih kompetenc v izobraževanju. Zanimali so nas izzivi in priložnosti za boljše povezovanje šolstva in gospodarstva, ter primeri dobre prakse iz Slovenije in tujine,” je povzela Marike Grubar, predsednica Študentske organizacije Slovenije. 

Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja e-Študentskega Servisa je poudarila, da "mladi že v času prakse in študentskega dela želijo pridobiti relevantne delovne izkušnje. Iščejo dela, povezana s smerjo šolanja, ki prinašajo pomembne kompetence, znanja in vodijo do rednih zaposlitev."

Julija Pirnat iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je prepričana, da je pridobivanje izkušenj preko študentkega dela, prostovoljnega dela in prakse izjemnega pomena, saj mladim pomagajo pri sprejemanju pomembnih odločitev za nadaljnjo karierno pot. 

V razpravi so svoja stališča delili še prodekanica in vodja oddelka Inštituta za psihologijo, pedagogiko in pravona Kristiania University Collage Hilde Skjerve, predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Mojmir Flisek, predstavnik iz Centra RS za poklicno izobraževanje Darko Mali, članica Predsedstva Dijaške skupnosti in predsednica Odbora za kulturo, šport in obšolske dejavnosti Hana Kolendo ter vodja projektov v Zadružnem centru za socialno dejavnost v Trstu Katia Štefanić. Sogovorniki so se strinjali, da je povezovanje šolstva in gospodarstva ključnega pomena za pri razvoju družbe v prihodnje.