Humanistične znanosti
Magistrski študij humanističnih znanosti študentom omogoča interdisciplinaren in individualiziran pristop k izbranemu področju izobraževanja ter zagotavlja široko in poglobljeno znanje različnih polj humanistike. Ključna podpora študiju so pedagogi in mentorji iz vrst slovenske akademske elite ter najboljša specializirana knjižnica za humanistične vede v Sloveniji.
Zakaj izbrati program Humanistične znanosti?
Študijski program Humanistične znanosti usposablja intelektualce za argumentiran družbeno-kritični pogled na procese in prakse v družbi. Študentke in študenti tega programa ob veščinah komunikacije in samorefleksije pridobijo odlično humanistično izobrazbo, s katero spoznavajo, interpretirajo in obvladujejo sisteme vednosti ter kulturne, politične in druge družbene prakse. Študijski program temelji na vrhunski teoriji in pristni znanstveno-raziskovalni radovednosti, obravnavani raziskovalni problemi pa zadevajo predvsem aktualne človekove/družbene potrebe. Študij predstavlja intelektualni izziv in užitek!
Predmetniki
1. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za 1.letnik | 60 | |
1. semester | ||
1 | Epistemologija | 10 |
2 | Družbena komunikacija in mediji | 10 |
3 | Izbirni predmet 1 | 5 |
4 | Izbirni predmet 2 | 5 |
2. semester | ||
5 | Zgodovinska antropologija in regionalne študije | 10 |
6 | Antropologija spolov in kultur | 10 |
7 | Izbirni predmet 3 | 5 |
8 | Izbirni predmet 4 | 5 |
2. LETNIK
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
Skupaj za 2.letnik | 60 | |
Skupaj za celotni program | 120 | |
3. semester | ||
9 | Izbirni predmet 5 | 5 |
10 | Izbirni predmet 6 | 5 |
11 | Izbirni predmet 7 | 5 |
12 | Izbirni predmet 8 | 5 |
13 | Izbirni predmet 9 | 5 |
14 | Izbirni predmet 10 | 5 |
4. semester | ||
15 | Izdelava magistrskega dela | 30 |
IZBIRNI PREDMETI
Predmet | ECTS | |
---|---|---|
1 | Rituali od plemenskih skupnosti do države – zgodovinsko-antropološko-pravne študije | 5 |
2 | Filozofija narave: umetnost, znanost in estetika | 5 |
3 | Fevdalna Evropa | 5 |
4 | Semiotika vsakdanjega življenja | 5 |
5 | Sodobne teorije v umetnosti | 5 |
6 | Filozofija človekovih pravic | 5 |
7 | Izbrana poglavja iz filozofije in sociologije športa | 5 |
8 | Prostor, telo in novi mediji v umetnosti in estetiki | 5 |
9 | Religija in družba | 5 |
10 | Medijski študiji | 5 |
11 | Umetnost in življenje: filozofske teorije in umetniške prakse | 5 |
12 | Novi mediji v vsakdanjem življenju | 5 |
13 | Zgodovina feminizma | 5 |
14 | Kritika in umetnost | 10 |
15 | Filozofska hermenevtika 2: Strukturalizem in poststrukturalizem | 10 |
16 | Hermenevtika religijskih diskurzov | 10 |
17 | Interpretacija v pravu in politični misli | 10 |
18 | Nemški idealizem 18. In 19. stoletja: rojstvo sodobne filozofije | 10 |
19 | Pomen in smisel v evropski metafiziki | 10 |
20 | Filozofska hermenevtika I: romantika in fenomenologija | 10 |
Predavatelji
Sodeluje pri študijskih programih:
Magistrski študij: Humanistične znanosti
Magistrski študij: Humanistične znanosti
CV:
Bibliografija: Preberi več
Izobrazba: doktor znanosti s področja filozofije
Raziskovalni naziv: znanstveni svetnik
Pedagoški naziv: redni profesor s področja filozofije
Področje delovanja: filozofija, vzgoja in izobraževanje, estetika, teorija filma in medijski študiji, sociologija, novinarstvo
Rojen leta 1949 v Velesu. Diplomiral je leta 1973 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz filozofije in sociologije. 1976 je magistriral s temo filozofije nove levice in doktoriral iz Fichtejeve filozofije subjekta leta 1984 na isti fakulteti. Dejaven je bil v študentskem gibanju, zlasti v letih 1970 do 1973 (izvršni odbor Skupnosti študentov, urednik časopisa Tribuna, eno leto tudi predsednik Študentskega kulturnega centra ŠKUC). Zaradi političnih dejavnosti je bil 1974 skupaj s še petimi študenti iz treh univerz tedanje Jugoslavije obsojen na zaporno kazen zaradi ti. verbalnega delikta. Skoraj deset let (1976 – 1986) je delal kot urednik-novinar pri tedniku Mladina. Vmes je bil od 1979 – 1983 dvakrat izvoljen za predsednika Slovenskega filozofskega društva. Konec leta 1986 je postal direktor Pedagoškega inštituta pri Univerzi v Ljubljani. Spomladi 1993 je prenehal opravljati funkcijo direktorja, ostal pa je na inštitutu, kjer je vodja Centra za družboslovne in komunikacijske raziskave in je bil od leta 1999 do leta 2015 vodja programske skupine za edukacijske raziskave. Leta 1998 je za štiri mesece obiskal podiplomsko šolo za analizo kulture (ASCA) na University of Amsterdam. Od tega leta redno predava na ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Ljubljana predvsem o teoriji filma in o kontekstualnih tematikah s področja medijskih študij in filozofije. Bil je urednik v številnih strokovnih in znanstvenih revijah v Sloveniji (Časopis za kritiko znanosti, Problemi, Public/Javnost), bil je glavni in odgovorni urednik, po l. 2013 pa je ostal član ožjega uredništva revije Šolsko polje. Je še član uredniškega odbora International Review of Education (Hamburg) in Theory and Research in Education (London).
V letih od 2001 do 2005 je bil predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in od 2003 do 2005 predstavnik Slovenije v Executive Board UNESCa. Od leta 2009 je podpredsednik Nacionalne komisije za UNESCO. Od leta 2006 – 2013 je član Svetovalne skupine za družboslovje in humanistiko za 7. okvirni program EU v Bruslju. Poleg tega je od l. 1993 predsednik društva za proučevanje politične demokracije Liberalna akademija, ki se je l. 2015 preimenovala v društvo Alternativna akademija.
Prednosti študija
Sposobnost samostojne kritične analize
Študijski program Humanistične znanosti izobražuje mlade specialiste v vrhunsko metodološko in konceptualno opremljene strokovnjake, ki so sposobni samostojne kritične analize pojmov in pojavov, vezanih na specifična razsežja in področja humanistike.
Individualen mentorski prostop
Pričakovani učni izidi in usvojena znanja se preverjajo s pomočjo kontinuiranega in sistematičnega mentorskega dela učnega osebja s študenti.
Vsa predavanja Alma Mater Europaea – ECM so e-podprta, saj jih snemamo. Spremljate jih lahko v živo, posnetek pa si lahko doma tudi večkrat ponovno zavrtite.
Štipendije in partnerstva
Zaposljivost
Magistri humanističnih znanosti se lahko zaposlijo kot:
- vodilni kader v medijskih hišah, na ministrstvih (odnosi z javnostmi, tiskovni predstavniki), in nevladnih organizacijah,
- raziskovalci/vodje na znanstveno-raziskovalnih in visokošolskih institucijah,
- koordinatorji v vladnih in nevladnih akcijskih mrežah.