Pomanjkanje kadra je zaradi demografskih sprememb vse večje, v letih 2020 in 2021 pa smo zaradi epidemije priče katastrofalnemu pomankanju, kjer bolnišnice vabijo na pomoč prostovoljce in celo vojake, da bi zdravstveni sistem zdržal. Kadrovskemu pomanjkanju bi se lahko izognili, če bi v Republiki Sloveniji spodbujali, namesto zavirali izobraževanje zdravstvenega kadra in če bi se primerno odzivali na potrebe na trgu dela.

Alma Mater Europaea- ECM je visokošolska in izobraževalna institucija, ki izvaja izobraževalno in raziskovalno delo na tistih področjih, kjer je v družbi največje pomanjkanje. Svoje delovanje je zato začela v letih 2009 v Murski Soboti, kjer je bilo največ brezposelnih in sicer z izvajanjem najbolj zaposljivih študijskih programov Zdravstvene nege in Fizioterapije. Ker so v Mursko Soboto na Alma Mater prihajali študenti iz vse Slovenije, smo odprli lokacije tudi v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Alma Mater Europaea- ECM danes izvaja 18 študijskih programov na vseh stopnjah študija in ima 1600 samoplačniških študentov in smo po številu študentov in študijskih programov najhitreje rastoča fakulteta v Republiki Sloveniji. Ker izobražujemo deficitarne poklice, imamo najvišjo zaposlenost diplomantov v Republiki Sloveniji. Skupaj s sestrskima institucijama Akademijo za ples in Alma Mater Europaea- ISH izvajamo 23 akreditiranih študijskih programov.

Alma Mater je pogosto opozarjala na pomankanje kadra v zdravstvu, na potrebe gospodarstva in trga dela po diplomatih ter regionalno neuravnoteženo visoko šolstvo. Regije, ki imajo financirano visoko šolstvo imajo tudi višjo zaposlenost, višji BDP na prebivalca in celo ljudje v teh regijah živijo dlje. Na porazdelitev sredstev za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji je Slovenijo večkrat opozarjala tudi OECD: »Izobraževalni sistem in sistem usposabljanja morata bolj učinkovito odpravljati regionalne razlike, saj nekatera območja izkazujejo visok delež nizko kvalificiranih delovnih mest.«^[1] Pogosto smo opozarjali, da so sredstva za javne visokošolske organizacije skoncentrirana na Zahodnem delu RS, pa tudi koncesijska sredstva za visoko šolstvo se v večjem delu namenjajo Zahodnemu delu RS. Opozarjali smo na potrebo po uravnoteženosti visokega šolstva in decentralizaciji.

Študenti Alma Mater so samoplačniki. Od leta 2008 dalje ni bilo razpisa za koncesije za visoko šolstvo, zato so študenti najbolj zaposljivih študijskih programov in najbolj potrebnih študijskih programov morali svoj študij plačevati sami, čeprav so bili študenti primerljivih študijskih programov v drugih regijah deležni brezplačnega študija na javnih ali zasebnih fakultetah s koncesijo. S tem so študenti vzhodnega dela Slovenije postavljeni v neenakopravni položaj. Študij zdravstvene nege na Jesenicah je dobil koncesijo že leta 2006, eno leto po ustanovitvi, v času dekanovanja dr. Brigite Skele Savič. To poudarjamo zato, ker financiranje visokega šolstva ne sme biti predmet političnega preigravanja, kot nekateri napačno interpretirajo koncesije, ampak mora biti namenjeno zadovoljevanju javnega interesa po izobraženih diplomantih, ki jih trg dela potrebuje.

Desetletje so bili študenti različnih regij deležni neenakomerne obravnave, saj so bili študenti štirih fakultet s področja zdravstva financirani s strani države (v Ljubljani, v Mariboru, v Kopru, v Novem Mestu in na Jesenicah) medtem ko so bili študenti treh fakultet na Vzhodnem delu RS samoplačniki (Murska Sobota, Celje in Slovenj Gradec). Na Alma Mater smo večkrat predlagali, da bi se plačevala šolnina za študente zaposljivih poklicev, ali pa da bi se zaposljive poklice štipendiralo. Žal so štipendije za deficitarne poklice omejene le do srednješolske stopnje, enako pa tudi znatna sredstva namenjena izobraževanju odraslih. Če šolanje za najbolj zaposljive poklice ni financirano, pogosto študentom štipendije ponudi tujina, Slovenija pa ostane brez potrebnega kadra.

Glede na navedeno se bomo na razpis za koncesije, ki so ga dne 18.11.2021 napovedali v medijih, na Alma Mater prijavili v želji, da bi študenti bili deležni enakopravnega položaja in da bi se v RS zagotovil zdravstven in socialni kader, ki ga močno potrebujemo.

Doc. dr. Barbara Toplak Perovič