Razpravo je vodil Michael Pinto-Duschinsky (Univerza v Oxfordu, Brunel), med govorci pa so bili Richard W. Soudriette (IFES), Jurij Toplak (Fordham, Alma Mater Europaea), Daniel Murphy (Democracy International), Magnus Öhman (IFES) in Beata Martin-Rozumilowicz (nekdanja direktorica za Evropo in Evrazijo pri IFES).

Jurij Toplak je poudaril, da majhne donacije izgubljajo pomen:
"Minili so časi, ko smo se ukvarjali z donacijami po 1.000 ali 10.000 dolarjev, saj se je situacija tako zelo spremenila, da je to postalo nepomembno." Opozoril je na prevlado lastnikov digitalnih platform:
"Tisti, ki upravljajo štiri ali pet različnih platform, odločajo o tem, kaj bomo videli, ko odpremo računalnik – kateri kandidat bo v volilni kampanji prikazan pozitivno in kateri negativno." Dodal je še:
"Ko prebivalci neke države nimajo nadzora nad svojo komunikacijo, ampak jo nadzoruje nekdo iz tujine, ta država preneha biti demokracija."

Michael Pinto-Duschinsky je predstavil zgodovinski pregled političnega vmešavanja. Čeprav resolucija Evropskega parlamenta RussiaGate kot glavno grožnjo označuje Rusijo, je opozoril tudi na vpliv Kitajske in ZDA. Opozoril je, da tujega vmešavanja ne smemo razumeti zgolj kot tekmovanje velesil, saj pogosto prihaja tudi iz sosednjih držav. Ob tem je poudaril: "Ne smemo domnevati, da se je mednarodno vmešavanje eksponentno povečalo zaradi novih medijev. Morda je dobilo nove oblike, vendar so bili grobi primeri mednarodnega vmešavanja prisotni že stoletja." S primeri iz Bismarckove Nemčije in propagandnega vpliva radia v času nacizma in komunizma je prikazal, kako dolgo je tuj politični vpliv že prisoten.

Daniel Murphy (IFES) je opozoril na upad ameriške podpore demokratičnemu razvoju po svetu. Povedal je, da je med strokovnjaki soglasno mnenje, da se tuje vmešavanje povečuje: "Sogovorniki, s katerimi sem govoril, so enotni – tuje vmešavanje se nedvomno povečuje." Opozoril je, da so digitalne in umetno inteligentne tehnologije temeljito spremenile pokrajino političnega vpliva: "V preteklosti je politično vmešavanje zahtevalo izjemno visoko stopnjo sofisticiranosti in sredstev, kar je pomenilo, da so bili le državni akterji sposobni izvajati učinkovite posege." Kot primere je navedel Tunizijo, Egipt in Bangladeš ter izpostavil vlogo družbenih omrežij pri širjenju dezinformacij.

Richard W. Soudriette, ustanovni predsednik IFES, se je ozrl na tako imenovano zlato dobo promocije demokracije, ki sega v čas Reaganovega govora v Westminsterju leta 1982. Poudaril je pomen opazovanja volitev in financiranja demokratičnih institucij: "Če ne vložite sredstev v razvoj institucij, kot so volilne komisije, potem na koncu ne bo ničesar, kar bi lahko opazovali."Opozoril je na oslabitev demokratičnih institucij, pri čemer je izpostavil primere Mehike in ZDA ter slabitev Zvezne volilne komisije.

Magnus Öhman (IFES) je obravnaval različne oblike tujega medijskega vpliva, kot so kibernetski napadi, dezinformacije in neposredna finančna podpora političnim akterjem. Opozoril je, da tujina pogosto financira vplivneže brez neposrednega financiranja kandidatov: "Tuj akter, ki želi vplivati na drugo državo, ji ni treba neposredno dati denarja. Lahko ga preprosto porabi zase." Prav tako je opozoril, da so pravne regulacije proti tujim finančnim vplivom pogosto neučinkovite, saj se politične stranke izogibajo razkritju virov financiranja.

Beata Martin-Rozumilowicz je predstavila primer Ukrajine, ki se trudi omejiti tuj vpliv na politične stranke. Omenila je uvedbo sistema PolitData v letu 2023, ki zagotavlja transparentnost političnega financiranja. Hkrati je Ukrajina uvedla programe za usposabljanje preiskovalnih novinarjev, da bi ti lahko učinkovito uporabljali podatke sistema. Izpostavila je težave, ki jih povzročajo hitro spreminjajoče se taktike vmešavanja: "To je izjemno hitro spreminjajoče se okolje – ko se regulacija prilagodi, akterji takoj spremenijo svoje strategije, da bi se ji izognili."

Jurij Toplak je odprl vprašanje financiranja neodvisnih medijev s strani USAID v manjših državah. Opozoril je na nesorazmerje med strogimi omejitvami financiranja lokalnih strank in milijonskimi vložki tujih akterjev: "Kako legitimno je, da tuja država v času volitev porabi več kot vse politične stranke skupaj v neki manjši državi – četudi ne gre za neposredno volilno kampanjo, ampak za kampanjo o kakšnem politično občutljivem vprašanju?"

Panelisti so poudarili pomen natančne interpretacije finančnih podatkov, preglednosti in kritične presoje o rastočih birokratskih strukturah znotraj institucij, ki podpirajo demokracijo.

Moderator Michael Pinto-Duschinsky je zaključil razpravo z mislijo, da so takšni pogovori ključni za deljenje raziskav in vpogledov ter izrazil upanje, da se bo dialog o teh pomembnih vprašanjih nadaljeval.