»Kulturna kompetentnost zdravstvenega sistema je ključni pogoj za doseganje enakosti in kakovosti v zdravstveni oskrbi. Pomembna je tudi za zagotavljanje bolj varne, učinkovite, pravočasne in k pacientu osredotočene zdravstvene oskrbe. Koncept ne predstavlja nadstandardne zahteve, saj temelji na osnovnih človekovih pravicah in socialni pravičnosti, kar predstavlja temelje sodobne družbe,« izpostavlja Halbwachsova.

Na podlagi ugotovitev je izdelala model razvoja kulturne kompetentnosti ter opredelila priporočljive razvojne strategije na različnih nivojih v zdravstvenem sistemu, ki jih je potrebno uvajati skladno ter sistematično. »Kulturna kompetentnost je zahteva, ki bi jo moral izpolnjevati vsak sodoben zdravstveni sistem. Dosegamo jo lahko le, če je koncept integriran v vse komponente in nivoje sistema, kar kliče po sistematičnih in skladnih ukrepih na nivoju posameznika, tima, organizacije, in širšega okolja,« še pove doktorantka in doda, da se bodo raznolikosti v prihodnosti le še širile in poglabljale, kar še dodatno kliče k čimprejšnji implementaciji koncepta kulturne kompetentnosti v slovenski zdravstveni sistem. 

»To ni zgolj točka, ki jo lahko dosežemo, temveč proces, ki se nikoli ne konča. Potrebno je stremeti za premik sistema v fazo kulturne kompetentnosti, ki se odraža s pozitivno naravnanostjo in spoštovanjem različnosti, nenehno kritično refleksijo in zavezanost k razumevanju in upoštevanju različnosti,« še poudari in zaključi z željo, »da bi vsi pacienti, ne glede na to, od kod so prišli, koga ljubijo, h komu molijo, kako so oblečeni, kaj jedo, začutili, da jih obravnavamo kompetentno, spoštljivo, brez predsodkov in z veliko mero empatije. Le tako bomo lahko vzpostavili zaupen odnos, ki je osnova za uspeh zdravstvene oskrbe.«