Študenta magistrskega študijskega programa Zdravstvene vede, smer Fizioterapija, Kristina Kerbler in Matjaž Lobnik sta izvedla znanstveno raziskovalno delo na temo učinkovitosti fizioterapije pri rehabilitaciji po preboleli bolezni Covid-19. Pod mentorstvom doc. dr. Tineta Kovačiča, predstojnika magistrskega in doktorskega študija fizioterapije in somentorstvom izr. prof. dr. Uroša Marušiča sta proučevala kratkoročne učinke fizioterapije na ravnotežje, koordinacijo, vzdržljivost, mišično moč, kognitivne sposobnosti in dihalno funkcijo ter ostale funkcijske sposobnosti starostnikov, ki bivajo v domovih za starejše občane (DSO).

Celoten potek raziskave je bil zahteven vendar vznemirljiv v teh zahtevnih Covidnih časih. Raziskovalno delo je potekalo s sodelovanjem Alma Mater Europaea - ECM in raziskovalnega središča Koper, kjer so posodili opremo za izvedbo raziskave.  

V raziskovalnem timu oddelka za fizioterapijo na AMEU sta poleg naštetih sodelovala tudi viš. pred. mag. Mladen Herc, vodja katedre, ki je Kristino in Matjaža uvedel v tenziomiografijo ter viš. pred. Patricija Goubar, ki jima je svetovala in pomagala pri opredelitvi respiratornega fizioterapevtskega programa ter pri sami izvedbi spirometrije pri ranljivi populaciji starejših. Glede na objave študij smo na AMEU eni redkih, če ne prvih, ki smo izvedli 2 študiji z uporabo integracije kvalitativne in kvantitativne raziskovalne metodologije, natančneje z uporabo konvergenčnega modela triangulacije.

Dolgotrajen Covid je stanje, ki še ni povsem raziskano v smislu učinkovitosti fizioterapije, predvsem glede njenega trajanja, kot tudi pogostosti in intenzivnosti. Posamezniki, ki so zboleli za težjo obliko Covida in tisti, ki posledice bolezni čutijo še daljši čas po okužbi, predvsem tisti, pri katerih je postavljena diagnoza dolgotrajnega Covida, potrebujejo ustrezno fizioterapevtsko obravnavo, ki jim pomaga pri ustreznem stopnjevanju napora ter lajšanju simptomov in težav.

Oblikovanih rehabilitacijskih programov za Covid prebolevnike in posameznike z dolgotrajnim Covidom v Sloveniji nimamo, zato so ti posamezniki pogosto napoteni v različne rehabilitacijske in zdravstvene ustanove. V našo študijo smo vključili predvsem starejše v DSO-jih, ki so preboleli Covid-19 in so že bili hospitalizirani in imeli resno obliko akutnega Covid-19, za katerega je značilno poslabšanje simptomov po naporu (vadba). Zato smo morali pri posameznikih skrbno spremljati spremljajoče znake in simptome, ki so predstavljali odziv na fizioterapevtsko vadbo, da ne bi prišlo do simptomov poslabšanja stanja po naporu.

Na AMEU smo posebej ponosni, saj so številni naši študenti fizioterapije (pod nadzorom fizioterapevtov v DSO-jih) vodili starostnike skozi določanje tempa med 6. tedensko fizioterapevtsko obravnavo, s postopnim stopnjevanjem različnih dejavnosti, zato tudi nismo pričakovali statistično pomembnih razlik med rezultati v fazi pre in post testa pri določenih funkcijskih testih.

Analiza kvalitativnih rezultatov v določenih segmentih izpodriva numerične ugotovitve kvantitativnega dela študije. Preiskovanci večinoma opisujejo izboljšanje svojega stanja na obravnavanih področjih, sami sebi se zdijo boljši in občutijo napredek tekom 6 tedenskega fizioterapevtskega programa.

Kristina in Matjaž sta globoko hvaležna za to izkušnjo, da sta lahko razširila svoja znanja, se vključila v raziskovanje aktualne in relevantne znanstvene problematike, da sta spoznala raziskovalce in preiskovance.  Ob vsakodnevnem soočanju z najzgodnejšo obliko rehabilitacije Covidnih bolnikov na enoti intenzivne terapije ter Covidnem oddelku, kjer sta zaposlena, sta dobila vpogled v problematiko ti. "Long Covid-a" oz. "post Covid sindroma" pri starejših v DSO-jih.

V raziskavi smo prišli do spoznanja, da je prav fizioterapija tista, ki je pri tovrstnih bolnikih in njihovi uspešni rehabilitaciji ter kasnejšemu normalnemu funkcioniranju v vsakdanjem življenju ključnega pomena.

Galerija