Vsebinsko se razprave nanašale na področja, ki jih Alma Mater Europaea - ECM pokriva s svojimi študijskimi programi. "V vseh desetih letih našega delovanja razmišljamo, kako krize spremeniti v priložnosti," je v uvodnem nagovoru udeležencev povedal predsednik te institucije prof. dr. Ludvik Toplak. Po besedah predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. dr. Felixa Ungerja je pri iskanju rešitev za pereča vprašanja v družbi ključna interdisciplinarnost, zato so takšne konference, kot je ta v Mariboru, idealna priložnost za "gradnjo mostov" med različnimi področji in narodnostmi. "V času individualizacije in digitalizacije pozabljamo, da smo del družbe, v kateri smo soodgovorni za razvoj," je dodal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Med dogodki, za katere je na konferenci vladalo izjemno zanimanje, je bila okrogla miza o oskrbi ran, ki je po navedbah organizatorjev aktualno medicinsko, zdravstveno in tudi socialno vprašanje. Vrhunski domači in tuji strokovnjaki so spregovorili o vključevanju avtističnih otrok v družbo, veliko zanimanje pa je bilo tudi za razpravo o spremembah volilnega sistema v Sloveniji, ki jo je vodil pravnik prof. dr. Jurij Toplak.

"Ker na Alma Mater Europaea - ECM uvajajo študij digitalne humanistike, so na okrogli mizi izpostavili pravna vprašanja umetne inteligence, posebna sekcija bo posvečena aktivnemu in produktivnemu staranju. Najštevilnejša je sekcija fizioterapije, ki je hkrati potekala tudi v Kopru, svetovne migracije in prenos znanja pa so tema razprave sekcije Vodenje, inovacije in talenti za trajnostni razvoj. Mednarodno najodmevnejši program konference je bil 9. konferenca arhivskih znanosti slovanskih držav, kjer so predstavniki nacionalnih arhivov vseh slovanskih držav razpravljali o vlogi in pomenu arhivov ter digitalizaciji arhivskega gradiva v sodobni družbi. Na posebnem dogodku v soboto so predstavili magistrski program Ples - koreografija, ki ga uvajajo na Alma Mater Europaea - ECM in je trenutno v postopku akreditacije. "S tem je premagana zgodovinska travma, da so bili Slovenci edini narod v Evropi, ki plesne umetnosti ni razvil do akademske stopnje, čeprav se ve, da sta ples in koreografija konstitutivni element vsake kulturne identitete tako kot materni jezik," je še za STA pojasnil predsednik prof. dr. Ludvik Toplak."