Malo v šali pravi, da ni on iskal dela v tujini, ampak je delo našlo njega. Švicarski delodajalec ga je kontaktiral prek Linkedina. Nato so opravili tri video klice, saj potovanja v času korone niso bila tako enostavna. Podpisal je pogodbo, dal odpoved v prejšnji službi, v vsega 10 dneh spakiral in se preselil v Švico.

Slovenski način dela v zdraviliščih je Švicarjem nepredstavljiv

Delo fizioterapevta je v Švici na veliko višjem nivoju kot pri nas v Sloveniji. Športna fizioterapija oziroma obravnava pacienta se začne, ko pride v ambulanto pacient, napoten s strani specialista ali osebnega zdravnika. Pacientu pripada 9 fizioterapevtskih obravnav, ob soglasju specialista pa je možno podaljšanje do največ 36 obravnav. Tu sem tudi prvič spoznal napotnice, ki so namenjene izključno treningu, kar v dolžini 3 mesecev krije zdravstveno zavarovanje. Fizioterapevt je v tem primeru zadolžen za testiranje pacienta, edukacijo varne izvedbe vaj na trenažerjih, pisanje programa ter vodenje skozi samo progresijo ali regresijo proti zastavljenemu cilju. 

Zdravstvenih poklicev na splošno primanjkuje v celotni Evropi, tako je tudi v Švici. Posledično v zdravstvenih poklicih veliko tujcev, predvsem Nemcev, Nizozemcev ter delavcev iz sosednjih držav, vsekakor pa se najde tudi kvaliteten kader iz držav bivše Jugoslavije.

Študij na Alma Mater je bil prava odločitev

Ne glede na to, kaj govorijo o Švici, o njihovem kvalitetnem zdravstvenem ter šolskem sistemu in bančništvu, Amel poudari, da imamo v Sloveniji šolski sistem na zelo visokem nivoju, ki nam ga lahko mnogi zavidajo. Fakulteta daje dobre temelje, na katerih se lahko gradi do neskončnosti, če želi nekdo biti konkurenčen ter dober v tem, kar počne. 

Študij na Alma Mater je bil Amelov drugi bolonjski študij. Predhodno je doštudiral na Univerzi v Ljubljani. “Rad bi pohvalil sistem na Alma Mater, ki je zelo dobro zastavljen. Kvaliteten študij z izredno kvalitetnimi profesorji ter asistenti, ki predavajo znanje brez meja. To, da sem dodatno odšel študirati na Alma Mater je bila pravilna odločitev.” Ob tem še doda, da namerava nadaljevati svoje izobraževanje na magistrskem programu Univerze v Zürichu, smer Športna fizioterapija.

Vsak posameznik je individuum in če želi biti v koraku s časom je v to treba investirati veliko časa, brati, raziskovati ter se tudi po študiju izobraževati na seminarjih. “Vsekakor so tukaj v meni prepoznali velik potencial, strokovnost ter kvaliteto pri opravljanju vseh storitev. Zadovoljni pacienti pa so tisto, kar nam je na koncu vsem nam najbolj pomembno,” še doda. 

Stereotipi o zadržanih in hladnih Švicarjih ne držijo

Preden je odšel v Švico je opravil certifikat B2 na Goethe inštitutu v Ljubljani. Stopnja B2 je tudi pogoj, da lahko opravite nostrifikacijo diplome. “Vsekakor vsem, ki razmišljajo o delu v tujini, zelo toplo priporočam, da se dobro naučijo jezika. Priporočam investiranje v dobro jezikovno šolo.”

Pred odhodom je slišal stereotipe, da so Švicarji hladni, nimajo zasebnega življenja, se ne družijo in so prekomerno varčni. Na srečo lahko vse stereotipe sedaj zanika, ljudje se mu zdijo vljudni in prijazni. “Celoten sistem deluje kot »Rolex mehanizem«, kar sem pogrešal v Sloveniji. Država kot sama je zelo lepa, ogromno jezer, gora, kopališč ipd. Všeč mi je v Zürichu, da je zelo odprto mesto z več kot 177 različnimi narodnostmi, kar ti da pozitiven občutek, da nisi edini tujec.” Seveda pa na včasih pogreša družino in prijatelje, s katerimi je odraščal ter stari del Ljubljane in Piran. 

Kaj pa življenjski stroški v Švici? “Standard je v Švici zelo visok, Zürich spada med najdražja mesta na svetu. Temu primerne so tudi plače. Kot fizioterapevt lahko lepo, kvalitetno živite ter nekaj še privarčujete.”