Nov zbornik s področja gerontologije


Izšel je zbornik prispevkov raziskovalcev z različnih področij, ki povezujejo gerontološko problematiko z vprašanji zdravja in podpori funkcionalnim zmožnostim, urbanizma in prostorskega planiranja za objekte, namenjene starejšemu prebivalstvu.

»Staranje prebivalstva je globalni pojav razvitih držav, ki predstavlja izziv in priložnost za družbo. Ker se naše skupnosti še naprej starajo, postaja potreba po močni socialni infrastrukturi, ki skrbi za dobro počutje in vključevanje starejših odraslih, vse bolj nujna. Namen tega zbornika je raziskati in dokumentirati inovativne pristope, najboljše prakse in ugotovitve raziskav v zvezi z družbeno infrastrukturo za starejše odrasle,« pojasnjuje urednik zbornika prof. ddr. David Bogataj in dodaja, da velik del teh prispevkov izhaja iz rezultatov šestih projektov, ki jih je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki v zadnjem času poudarja pomen inovacij, kar se odraža tudi v njenem preimenovanju v  Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). 

Ti projekti so: J5-1784 - Ustvarjanje družbene vrednosti s starostnikom prijaznim upravljanem stanovanjskega sklada v vseživljenjskih soseskah (1.7.2019 – 30.6.2022), J6-9396 - Razvoj socialne infrastrukture in storitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe v skupnosti (1.7.2018 – 30.6.2021) in Z7-7501 - Planiranje dolgotrajne oskrbe na domu in v institucionalnem okolju na temelju modela mnogoterih pojemanj (1.12.2016 – 31.5.2018), pa tudi J7-4599 - K zdravju naravnano vedenje kot kreator trajnostnega razvoja grajenega okolja  (2022 – 2023), L7-3188 - Hierarhična zasnova in financiranje socialne infrastrukture pametnih srebrnih vasi (2021 – 2023) in  J5-3112  - Vrednotenje trajnostnega razvoja urbanega prostora skozi parametre razvoja socialne infrastrukture in življenjskega zadovoljstva  (2021 – 2023). Primerjalne analize so tudi rezultat spremljajočih evropskih COST projektov.

Prof. ddr. David Bogataj je ob izidu zbornika zapisal še:

Članki podajajo predloge tehnoloških rešitev ter povezujejo ekonomska in sociološka dognanja na področju skrbi za starejše odrase.  Poudarek v člankih je tako na razumevanju, oblikovanju in izgradnji učinkovite družbene infrastrukture za izboljšanje kakovosti življenja starejših odraslih ter njen vpliv na kakovostno in ekonomično izvajanje gerontoloških programov. 

Pod "infrastruktura" pogosto pomislimo na velike, na prostor vezane fizične sisteme, ki podpirajo gospodarstva. Pogosto pod tem pojmom razumemo mreže prometnic vključno s predori in mostovi, elektro omrežja, tudi komunalno infrastrukturo, kot je vodovod, kanalizacija, plinovod, se pravi zelo osnovne fizične in organizacijske strukture, ki jih naša družba potrebujeta za delovanje. Vendar pa to ni edina vrsta infrastrukture, ki jo družba potrebuje za normalno delovanje. Manj vidna, a enako pomembna vrsta infrastrukture je socialna infrastruktura. Ta pomeni osnovo ne samo za zagotavljanje blaginje prebivalstva, ampak tudi za gospodarske dejavnosti. Socialna infrastruktura obsega politike, vire in storitve, ki ljudem zagotavljajo sodelovanje v produktivnih družbenih in gospodarskih dejavnostih. Sem vštevamo socialne storitve, javno izobraževanje in zdravstveno varstvo. Temeljni komponenti socialne infrastrukture sta tudi politika zagotavljanja ustrezne oskrbe in ustreznega dohodka prebivalstva. Zagotavljanje, da imajo posamezniki in njihove družine oskrbo, ki jo potrebujejo, da zadovoljijo svoje osebne potrebe in sodelovanje v družbi so v ospredju naravnanosti socialne infrastrukture. Zato brez ustreznega poznavanja ekonomskih temeljev tudi socialna oskrba ne more biti dobra. Potrebno je imeti zadosten dohodek, da lahko pripravimo hrano in obdržimo streho nad glavo. To je nujen predpogoj za ohranjanje minimalnega življenjskega standarda in zmožnosti polne in produktivne udeležbe v gospodarstvu in skupnosti.

Kljub široki definiciji področja socialne infrastrukture kot množice politik, virov in storitev, ki ljudem zagotavljajo sodelovanje v družbenih in gospodarskih dejavnosti, z obravnavo zgoraj naštetih različnih vidikov želi zbornik prispevati predvsem k celovitemu razumevanju izzivov in priložnosti, povezanih z družbeno infrastrukturo za starejše odrasle. Skupna spoznanja in izkušnje, predstavljene v tem zborniku, so dragocen vir za oblikovalce politik, operativnega izvajanja oskrbe, akademike, raziskovalce in vse, ki težijo k razvoju skupnosti, prijazne vsem generacijam.«

Zbornik je na voljo TUKAJ