»V slovenskem prostoru smo celoten vzgojno-izobraževalni proces zreducirali na kognitivno/racionalno raven. Poslanstvo šole ni samo edukacijske narave in tudi ne samo vzgojne, ampak tudi preventivne. Vzgoja in preventiva morata postati konstitutivna elementa vzgojno-izobraževalnega procesa. Strateški načrt predstavlja oblikovano strategijo za celovito, trajno in učinkovito prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Slovenij,« je povedal izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič in dodal, da ta strategija vsebuje 12 strateških ciljev, ki obenem predstavljajo vizijo, načrt in samo vsebino celovite prenove. »Strategija v samem jedru zajema strateška priporočila in usmeritve UNESCA ter Evropske komisije. Tako zasnovana strategija, utemeljena na holističnem pristopu, se izogne nevarnim pastem redukcionizma, determinizma in delnih rešitev.«

Sogovorniki so izpostavili, da vedno več mladih toži o občutkih nesmiselnosti, anksioznosti, depresiji, vedenjskih težavah, pomanjkanju volje in motivacije ter občutjih notranje praznine življenja. »Vedno več je duševnih stisk in duševnih bolezni. Ogromno je samodestruktivnega vedenja, bulimije nervoze, anoreksije nervoze, samomorilnih misli, poskusov samomorov in samopoškodovanja. Imamo celotne generacije otrok in mladostnikov, ki so zasvojeni z zasloni, kar je postalo družbeno povsem sprejemljivo in celo normalno. Posvetiti duševnemu zdravju posebno pozornost v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu ni samo priporočilo, ampak urgentna in temeljna odgovornost,« je bil jasen dr. Kristovič.

Ena izmed ključnih nalog in obenem izzivov pri prenovi vzgojno-izobraževalnega sistema je tudi celoviti razvoj osebnosti in razvoj smisla, veselja ter strasti do učenja. »Tri najpomembnejša področja, ki vplivajo na srečno in zadovoljno otroštvo so dobro duševno zdravje, dobro fizično zdravje in veščine za življenje. Strokovnjaki opozarjajo, da je poslabšanje duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih povezano z uporabo družbenih medijev,« je povedala asist. Jasmina Kristovič.

»Cilj vzgoje in celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa bi moral biti: celovito »delujoča«, avtonomna, integrirana, osmišljena in zadovoljna oseba; v skladu s trenutnimi razvojnimi značilnostmi,« je še dodal dr. Kristovič ter dodal, da je oblikovanje strateškega načrta in smernic nastalo v projekta Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja ter tudi na podlagi večletnega dela z otroki, mladostniki, starši, vzgojitelji, učitelji in ostalimi strokovnimi ter pedagoškimi delavci.

 »Ugotavljamo, da se problemi na področju izobraževanja dejansko pojavljajo povsod. Nujno potrebno je izpostaviti problem in mlade ter vzgojno-izobraževalne delavce izobraziti tudi na tem področju. Rešitev bi lahko bila v oblikovalskem razmišljanju,« je zaključila doc. dr. Polonca Pangrčič.