Predsednik Alma Mater Europaea – ECM, prof. dr. Ludvik Toplak: »V današnjem času je pomembno poznati, še pomembneje pa ustrezno družbeno obravnavati ageízem, ki je stereotipiziranje in diskriminacija posameznikov ali skupin na podlagi njihove starosti. Na raziskovalno – akademski ravni se temu posveča tudi socialna gerontologija«.

Nacionalni predstavnik INPEA za Slovenijo – Borut Ambrožič: »Ob današnjem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi je pomembno izpostaviti, da ne obstoji le vidno fizično nasilje nad starejšimi, pač pa vedno več oblik psihičnega nasilja oz. zlorab s katerimi se soočajo starostniki. Med starejšo populacijo so po zbranih podatkih najbolj ogrožene ženske, stare več kot 75 let, ki so socialno izolirane in imajo nizko pokojnino. Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da se leta 2018 še vedno soočamo s čakalnimi dobami za enoposteljne ali dvoposteljne sobe v domovih za starejše od par mesece do 5 let. Prav tako je tudi nesprejemljivo, da V Sloveniji premoremo le nekaj deset postelj v negovalnih oddelkih oz. da ne premoremo, vsaj v vsaki mestni občini po eno negovalno bolnišnico. In še bi lahko naštevali. To so realni problemi starajoče se družbe, ki bi jih končno morali začeti reševati za to odgovorni v državi«.

Predstavnik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije - Jaka Bizjak, sekretar: »V Sloveniji imamo 103 izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih. Podatka o tem, koliko sprejemov je bilo v lanskem letu ali pa letošnjem, nimamo. Na podlagi števila umrlih stanovalcev lahko zelo grobo ocenjujemo, da je bilo letos (do junija) sprejetih 3.600 oseb oziroma je bilo ugodeno tolikšnemu številu prošenj za sprejem. Vsak dom zase vodi evidenco prošenj in s tem tudi čakalno vrsto. Hitrost sprejema je odvisna od potreb in želj prosilca (koliko pomoči potrebuje, ali želi eno ali dvoposteljno sobo ipd.), zdravstvenega stanja, bližine prebivališča, preteka časa od oddaje prošnje in posebnih socialnih razmer, ki utemeljujejo nujnost. Hitreje se posteljo dobi na tako imenovanih negovalnih oddelkih, dlje časa pa se čaka na enoposteljno sobo in posteljo za osebe z demenco.  Med starejšimi so po do zdaj zbranih podatkih najbolj ogrožene ženske, stare več kot 75 let, ki so socialno izolirane in imajo nizko pokojnino.

Predstavnica Doma za starejše občane Tezno, mag. Jasna Cajnko – direktorica. »Ugotavljamo, da v dom za starejše občane prihajajo v pretežni meri tisti starostniki, ki so osamljeni ali bolni. Med zlorabami je za izpostaviti tudi materialno obliko zlorabe v povezavi z opravilno sposobnostjo starostnika ter zahtevna etična vprašanja kot npr. hranjenje starostnika po nazogastrični sondi, kadar ne more ali noče jesti ipd«.

Predstavnik Policijske uprave Maribor: »V zvezi z nasiljem nad starejšimi ter pristojnostmi policije je potrebno razlikovati pojem nasilja v družini ter kazniva dejanja, ki jih obravnava policija. V letu 2016 smo na območju Policijske uprave Maribor obravnavali 8 primerov nasilja nad starejšimi, nad 62 let. V letu 2017 je bilo takih primerov 7. V letu 2018 je bilo obravnavanih 13 primerov nasilja nad starejšimi, nad 62 let. Poudariti je treba, da je število prijavljenih primerov nasilja niha glede na pripravljenost prijaviti nasilje. Ekonomske in socialne razmere vplivajo na pojav nasilja v družbi, tudi nad starostniki. Psihično in ekonomsko nasilje sta rezultat tega, kar je pa na sodišču v mnogih primerih težko pripeljati do konca. Za goljufije in žeparstvo, kjer so oškodovanci starostniki ta trenutek ni statističnih podatkov, saj zajemajo le osumljence in ne oškodovancev. V bodoče pa želimo zbrati tudi te podatke«.

Predsednik Društva upokojencev Center – Branko Medik: »Kot drugo največje društvo upokojencev v MOM se dnevno soočamo s konkretnimi problemi naših članov. Med njimi so žal zaznane tudi oblike nasilja, ki niso samo fizične, pač pa tudi materialne narave. Želeli bi si manj mačehovskega odnosa tistih, ki odločajo o tej problematiki. Velik problem je tudi osamljenost, ko starostnik ostane sam in nastopijo težave. V zvezi s tem je za izpostaviti projekt »Starejši za starejše, za višjo kakovost življenja doma« v okviru katerega prostovoljci hodijo od vrat do vrat, se pogovarjajo s starejšimi in si zapisujejo odgovore in opažanja«.

Predstavnica Centra za pomoč na domu Maribor – Darja Ljubimski, vodja pravne in finančne službe: »Pomoč na domu je strokovno voden proces, v katerem sodelujejo izvajalec, upravičenec, ključni in odgovorni družinski člani, ter izvajalci drugih strokovnih služb. Svoje storitve izvajamo na območju MOM, občine Rače Fram in občine Hoče Slivnica. V letu 2017 smo opravili 60.207 obiskov oz. 50.783  efektivnih ur pri naših uporabnikih. Seveda opažamo z delom na terenu oblike družinskega nasilja, ki so ga deležni starostniki, tudi materialne zlorabe. S pomočjo javnih del izvajamo t.i Informacijski center v okviru katerega nudimo uporabnikom pomoč pri npr. izpolnitvi vloge za oprostitev plačila pomoči na domu, pomoč pri vzpostavljanju socialnih stikov, ipd. nazoren je tudi podatek, da bi po nacionalnem programu soc. varstva v pomoč na domu naj bilo vključenih 3,5% uporabnikov, realna slika pa nam kaže le 2,5%. Marsikaj je seveda povezano s kadrovsko podhranjenostjo, ki se žal odraža tudi pri nas«.

Predstavnica Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor - mag. Tanja Vindiš Furman, direktorica: »Učinki starajoče se družbe se odražajo tudi pri nas od 2.400 stanovanjskih enot jih več kot 1.000 zaseda najemnikov, ki so starejši od 65 let. Naše statistike tudi  kažejo, da so starejši najemniki rednejši plačniki, kot mlajši najemniki. JMSS Maribor v sodelovanju z različnimi deležniki, kot so CSD, RK, Karitas, g. Krabonjo, idr skušamo najti najboljše rešitve za uporabnike naših storitev, med katerimi je kot rečeno, kar velik odstotek starejših. Želela bi izpostaviti naš t.i »anti deložacisjki program«, ki ga izvajamo skupaj z društvom Kralji ulice, v katerem želimo povečati stopnjo socializacije starejših (pomoč pri pospravljanju, inštrukcije o razporeditvi finančnih sredstev, navezovanje soc. stikov, itd)«.    

Predstavnik RK Maribor – Metod Dolinšek, sekretar: »Želel bi izpostaviti podatke študije OECD, ki izpostavlja največjo stopnjo vključenosti posameznikov do 55 let in najnižjo stopnjo vključenosti posameznikov po 55 letu, kar je seveda nesprejemljivo. Ugotavljamo, da je družinsko nasilje, tudi nad starejšimi še vedno tabu tema, tudi finančno nasilje. V RK je na terenu dejavnih predvsem veliko starejših prostovoljcev. Trudimo se razviti mrežo pomoči za starostnike«.

Predstavnica MOM – Lilijana Zorko,  vodja Sektorja za zdravstvo in socialno varstvo: »MOM se reševanja tega področja loteva tudi s podporo programov, ki jih na socialnem in zdravstvenem področju nudijo starostnikom nevladne organizacije. Pomemben podatek je tudi, da imamo v MOM 22% prebivalcev v starostni skupini nad 65 let«.

Na pobudo nacionalnega predstavnika INPEA za Slovenijo je leta 2015 zaživela prva »INFO INPEA TOČKA« v Sloveniji. INPEA je bila že leta 2006 pobudnica »Prvega svetovnega dne osveščenosti o nasilju nad starejšimi« (The World Elder Abuse Awareness Day, WEAAD), ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov leta 2011 z resolucijo 66/127 določila kot svetovni mejnik ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. INFO INPEA TOČKA s svojimi aktivnostmi želi pripomoči k izboljšanju družbene sposobnosti prepoznavanja in odzivanja potreb in izzivov starajoče se družbe. INPEA (Intenational Network for the Prevention of Elder Abuse) deluje kot nevladna organizacija (NVO) s posebnim svetovalnim statusom z Ekonomskim in socialnim svetom Združenih Narodov (od leta 2003), Oddelkom za ekonomska in socialna vprašanja (DESA) in je priključena k Oddelku ZN za javno informiranje (DPI). INPEA na podlagi mednarodnega sodelovanja, stremi k izboljšanju družbene sposobnosti prepoznavanja in odzivanja na neprimerno ravnanje s starejšimi osebami v kakršnih koli okoliščinah, zato da bodo kasnejša leta življenja brez nasilja, zlorab, zapostavljanja in izkoriščanja. INFO INPEA TOČKA je bila v letu 2017 priznana in nagrajena z bronastim priznanjem Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) za inovacije v Podravju. nterdisciplinarno ekipo, ki je prijavila inovacijo so sestavljali: Borut Ambrožič, nacionalni predstavnik INPEA za Slovenijo in pobudnik vzpostavitve info točke, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, IRDO, (so)pobudnik nastale projektne inovacije, podpira interdisciplinarnost in heterogenost inovacije oz. prenos teorije sistemov in inovacij v praktično izvedbo inovacije, prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea – ECM, dr. Goran Gumze, vodja mednarodne pisarne Alma Mater Europaea – ECM, prof. ddr. Mara Ovsenik in predstojnica katedre za socialno gerontologijo na Alma Mater Europaea – ECM.

Galerija