Kakšen vpliv ima argumentiranje na sprejemanje predlogov za izboljšanje poslovnih procesov? Ali je to razmišljanje mogoče preizkusiti v izbrani organizaciji, vendar z nižje ravni na višjo? Bi bil vodilni kader prej pripravljen sprejeti predloge podrejenih, če bi ti bili dobro argumentirani in bi s tem izboljšali poslovni proces? Odgovore na ta vprašanja je v magistrski nalogi pod mentorstvom doc. dr. Luke Martina Tomažiča iskala študentka Jasna Stankovič. 

»Vpliv sem preučevala v podjetju X, ki ponuja logistične, bančne in menjalniške storitve ter maloprodajo tiskovin in drugih izdelkov. Podjetje se je v zadnjih letih spoprijemalo z izzivi epidemije in s sprejemanjem odločitev, ki so morale biti hitre, konkretne in konstruktivne. Epidemija se je zaključila, vendar mnoga podjetja čaka dolg proces okrevanja, v katerem bodo sprejela še veliko novih odločitev, zato je vredno raziskati, ali je izobraževanje iz argumentiranja pomembno za doseganje izboljšav v poslovnih procesih,« pojasnjuje diplomantka, ki se je osredotočila na osredotočila na pragmatične vidike argumentiranja. 

Za doseganje najvišje možne produktivnosti in učinkovitosti s sredstvi, s katerimi razpolaga, je nujno in neizbežno izboljševanje poslovnih procesov.

Statistična obdelava podatkov je pokazala, kako je predstavitev argumentiranja na praktični delavnici, ki sem jo izvedla na spletu, vplivala na natančnost, prepričljivost, razumljivost in sprejemljivost zapisanih predlogov za izboljšanje poslovnega procesa. »Statistična razlika se je pokazala v primeru natančnosti, kar pomeni, da so bili predlogi eksperimentalne skupine v povprečju bolj natančni kot predlogi kontrolne skupine, ki se ni udeležila predavanja iz argumentiranja,« sporoča Stankovičeva in zaključi, da gre za prvo tovrstno raziskavo v slovenskem prostoru in za prvi korak k razjasnitvi pomembnega vprašanja vpliva izobraževanja iz argumentiranja na prepričljivost predlogov zaposlenih.